Jedro

Revizija svoja stališča opira na pravno in dejansko presojo listine. Ne gre torej za vprašanje nasprotja med razlogi izpodbijane sodbe in vsebino pogodbe z dne 30.12.1982, temveč za razlago te pogodbe v zvezi z ugotovljeno dejansko podlago. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v tej smeri torej ni utemeljen. Pritožbeni (ali revizijski) očitek, da so razlogi sodbe v nasprotju z listino, ne more vedno svoje utemeljitve črpati iz dol. 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi svoj plačilni nalog z dne 11.12.1989, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 822,50 SIT s pripadki. Istočasno je zavrnilo ugovor v pobot, ki ga je dala tožena stranka. Pritožbo druge tožene stranke proti takšni sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti takšni sodbi vlaga druga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava z vsebinskim predlogom na razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve v novo sojenje. Prišlo je do nepravilnega tolmačenja obveznosti pravdnih strank, ki izhajajo iz pogodbe z dne 30.12.1982. Ni podlage za sklepanje, da podporni zid, ki ga je ob cesti zgradila tožena stranka, ne sodi v sklop komunalnih naprav. Nasprotno, ta zid predstavlja skupaj s cesto komunalni objekt. Zato bi moral biti zgrajen iz združenih sredstev vseh graditeljev in torej tako, kot so bile zgrajene druge komunalne naprave. Ni prav, da bi stroški za gradnjo tega zidu finančno bremenili le toženo stranko.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Z navedbo, da razlogi sodbe nasprotujejo listinskim dokazom, revizija v okviru uveljavljanega revizijskega razloga po 1. točki 1. odstavka 385. člena ZPP očita sodbama nižjih sodišč, da je o odločilnih dejstvih nasprotje med njunimi razlogi in pogodbo z dne 30.12.1982, kar naj bi po vsebini predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Vendar pa je ta očitek glede na revizijsko trditveno podlago le formalen; v resnici namreč tudi revizija svoja stališča opira na pravno in dejansko presojo navedene listine. Ne gre torej za vprašanje nasprotja med razlogi izpodbijane sodbe in vsebino pogodbe z dne 30.12.1982, temveč za razlago te pogodbe v zvezi z ugotovljeno dejansko podlago. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v tej smeri torej ni utemeljen. Revizijsko sodišče pa v pravdi tudi ni našlo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Že omenjena pravna razlaga pogodbe z dne 30.12.1982, v povezavi z dejansko podlago, kakor je bila ugotovljena, ne omogoča sklepanja, da bi toženka ne bila dolžna plačati vtoževanega zneska, niti sklepanja, ki se nanaša na v pobot uveljavljano terjatev (kljub v izpodbijani sodbi že ugotovljeni napačni prvostopni procesni odločitvi o pobotnem ugovoru). Po eni strani toženka niti ne graja utemeljenosti odločitve o dolžnosti plačila prispevka za izgradnjo komunalnih naprav, po drugi strani pa gre pri vprašanju, ali gradnja podpornega zidu ob cesti predstavlja gradnjo komunalnega objekta, v prvi vrsti za dokazno oceno in šele potem za problem pravne presoje. Ali je podporni zid ob cesti komunalni objekt ali ne, je torej v glavnem dejansko vprašanje, čeprav je povezano tudi z razlago pogodbe z dne 30.12.1982. Na prvi stopnji je bilo ugotovljeno (kar je povzelo tudi sodišče druge stopnje), "da so vsi člani zadruge vsak na svojem zemljišču po potrebi naredili podporne zidove in zanje nosili sami stroške, kar je jasno in prepričljivo izpovedala priča V.". Tako ugotovljena dejanska podlaga pa seveda ne omogoča niti morebitnega pravnega sklepanja o tem, da je podporni zid ob cesti komunalni objekt. Tega ne omogoča niti ekstenzivna razlaga sporne pogodbe. Za revizijsko stališče, da zid ob cesti "služi kot komunalni objekt vsem uporabnikom ceste", v spisu ni ustrezne dejanske podlage. Zato ga je mogoče opredeliti kot revizijsko novoto, ki jo zadenejo posledice prepovedi revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP). Po povedanem obvelja ugotovitev sodišča druge stopnje, da bi zaradi izgradnje zidu eventualno prišlo do obogatitve posameznih članov zadruge, ne pa tožeče stranke.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS 1/91-I).