Jedro

Sklep o dedovanju mora vsebovati ugotovitev, ali se deduje po zakonu ali po oporoki. Da se ugotovi, ali je nujni delež prikrajšan, je treba opraviti izračun.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj spada v zapuščino. Ugotovilo je tudi, da odbitke od zapuščine predstavljajo stroški za pogreb, zaradi plačila zapuščinske takse pa je tudi ocenilo vrednost zapuščine. Ugotovilo je tudi, da je zapustnica naredila oporoko, da sodišče šteje, da je oporoka veljavna in da je nastopilo oporočno dedovanje. Nato je za dediče na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo zapustničine otroke C. P., M. B. in Mi. B., pri čemer je odločilo, kaj vsak od njih deduje. Odredilo je tudi, da bo vknjižba lastninske pravice opravljena po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sklep je obrazložilo tako, da je zapustnica naredila oporoko, ki jo sodišče na podlagi izjav dveh dedičev in nevložene pritožbe tretje dedinje šteje za veljavno. Zato je nastopilo oporočno dedovanje. Z izvršitvijo oporoke pa nujni deleži niso prikrajšani.

Dedinja M. B. je zahtevani nujni delež dobila v naravi, kakor je to določeno z oporoko in kar je v skladu s členom 27 Zakona o dedovanju.

Proti sklepu se pritožujejo vsi trije dediči iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo spremembo oziroma razveljavitev sklepa.

C. P. v pritožbi navaja: Določila oporoke je sodišče napačno tolmačilo oziroma jih je v pretežnem delu spregledalo. Če oporoka velja, potem velja v celoti, ne pa samo nekatera določila po izbiri sodišča. Tako je v točki II.

oporoke določeno, da gre 1/2 zapuščina s tem, da deduje C. P. hišo G. z gospodarskim poslopjem in funkcionalnim zemljiščem parc. št. 775 in 776 k.o. V. Sodišče pa je določilo oporoke o parceli 775 kar izpustilo in proti izrecni taki določbi parcelo 775 - ki je v zemljiški knjigi sedaj parc. št. 775/1 - razdelilo med njo in Mi. B..

Tudi to ni prav, da je M. B. dodelilo kar 1/2 prcele št. 800. Spregledalo je tudi pripis v rokopisu k oporoki, da je zapustnica glede parcele št. 1000 svojo poslednjo voljo popravila tako, da je vso parcelo dala dedinji C. P. Tako glede te parcele M. B. ne more nastopati kot dedič.

M. B. v pritožbi navaja: M. B. po oporoki ni dedinja, čeprav zapustnica v oporoki uporablja pojem "deduje". Naklonilo, ki ga vsebuje 3. točka oporoke, je volilo, ki bi ga moral izpolniti Mi. B.. Že iz tega razloga M. B. pripada nujni delež po zakonu na vsaki stvari in pravici, ki sodi v zapuščino. M. B. je že v vlogi z dne 25.3.1994 izjavila, da ne zahteva izpolnitve volila. S tem odpade tudi vračunanje v njen nujni dedni delež. Tudi če bi bila M. B. res oporočna dedinja, pa ne more držati mnenje sodišča, da njen nujni delež ni prikrajšan. Sodišče ni obrazložilo, na podlagi katerih dokazov je prišlo do takega zaključka. Tudi če bi bila M. B. po oporoki res dedinja, je jasno, da tisto, kar je zanjo zapisano v oporoki, ne more predstavljati nujnega dednega deleža. To izhaja namreč že iz samega obsega premožena. Iz sklepa tudi ni jasno, ali je v vrednost nujnega deleža všteta vrednost smrekovih desk, denarja od govedi in varovanja N. B. Tudi stanje denarnih sredstev na hranilnih knjižicah ni ugotovljeno.

Mi. B. v pritožbi navaja: Sodišče ni upoštevalo, da je Mi. B. zahteval plačilo stroškov pogreba. Oporoka se v točki II., ko navaja parceli 775 in 776 k.o. V., ne ujema z lustrumom. To bi sodišče moralo razčistiti. Ugotoviti bi moralo tudi stanje denarnih sredstev na hranilnih knjižicah zapustnice na dan njene smrti, česar sodišče ni izvedlo. Tudi tega ni obrazložilo, zakaj naj bi Mi. B. plačal sodno takso v višini 38.859,00 SIT. V ponovljenem postopku bo sam zahteval delež, ki mu gre zaradi njegovega prispevka pri ohranjanju vrednosti kmetije.

C. P. je nato v roku poslala še dopolnitev pritožbe, v kateri navaja, da sodišče sploh ni pravilno razlagalo oporoke glede gospodarskih poslopij, odredba oporočiteljice glede funkcionalnega sodišča pa je prezrlo. Razlaga oporoke pokaže, da gredo pritožnici kot oporočni dedinji v celoti vsa gospodarska poslopja v obsegu, kot je bila zapustnica lastnica ob smrti. K vsakemu objektu pa spada še funkcionalno zemljišče. H gospodarskim poslopjem pa spada tudi kozolec - toplar s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in zidanico.

Na pritožbi M. B. in Mi. B. je odgovorila C. P., Mi. B. pa na pritožbi C. P. in M. B.. C. P. v odgovoru zanika trditve v sodedičevih pritožbah, Mi.B. pa vsebinsko svojega odgovora na pritožbo ne utemelji.

Pritožbe so utemeljene.

Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih, poleg tega pa je sklep sam s seboj v nasprotju. To predstavlja bistveno kršitev določb postopka po členu 354/2 tč. 13 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 163 Zakona o dedovanju.

Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo zapuščinsko obravnavo (člen 369/1 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 163 Zakona o dedovanju).

Pod točko A/3 sodišče ugotavlja, da je zapustnica naredila oporoko in da je nastopilo oporočno dedovanje. Pod točko B pa za dediče razglasi zapustničine otroke na podlagi zakonitega dedovanja. Dedni deleži niso določeni. Zakaj so zapustničini otroci razglašeni za zakonite dediče, če velja oporoka, sklep ne pove (glej člen 214/2 tč. 3 Zakona o dedovanju o tem, kaj mora sklep o dedovanju vsebovati). Iz sklepa tudi ni razvidno, na čem temelji odočitev sodišča o tem, kaj vsak od dedičev deduje. Če je podlaga oporoka, je v obrazložitvi vsebino oporoke treba povzeti. Le tako je mogoče sklep preizkusiti glede vprašanja, ali je pravilno odločeno o tem, kaj prejme vsak od dedičev. Tega izpodbijani sklep ne vsebuje. Ko sodišče v obrazložitvi pove, da nujni deleži niso prikrajšani in da je M. B. nujni delež dobila v naravi, to mnenje ni z ničemer podprto. Gre za prosto presojo sodišča, ki v zakonu nima podlage. Zakon o dedovanju obravnava nujne dediče, nujni delež in razpoložljivi del zapuščine v členih 25 do 41. 28. člen izrecno govori o tem, kako se ugotovi vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Kljub izrecnemu predlogu dedičev tudi obsega zapuščine ni ugotovilo v celoti, saj ni ugotovilo stanja na hranilnih knjižicah v času smrti zapustnice. Tudi do trditev M. B., da je le volilojemnica, se ni opredelilo.

Glede na spredaj ugotovljene pomanjkljivosti v sklepu o dedovanju ni potrebno posebej odgovarjati na vsako od pritožbenih trditev. V ponovljenem postopku bo to moralo storiti sodišče prve stopnje in sicer se bo moralo do vseh ugovorov v vseh treh pritožbah opredeliti.

Nadaljnji postopek bo moralo voditi po določbah Zakona o dedovanju in pri tem kot že zgoraj povedano, upoštevati zlasti določbe zakona o tem, kako se izračuna nujni delež.

Odločiti bo moralo tudi o ugovoru zoper začasno odredbo (r. št. 34, list. št. 54).