Jedro

V dejanjih obsojenih, ko se jim očita, da so brez dovoljenja oblasti NOV in POS odšli s teritorija, ki so ga nadzorovali NOV in POS, na teritorij, ki ga je zasedal okupator, niso podani znaki kaznivih dejanj iz 7.čl. Pravilnika za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč.

Izrek

Zahtevi B.D., hčerke obs. I.S. st., za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Področnega vojaškega sodišča v Ribnici z dne 15.3.1944 v zvezi s sodbo Višjega vojaškega sodišča NOV in PO Slovenije z dne 22.3.1944 glede obs. I.S. st., po uradni dolžnosti pa glede obsojenih J.L., V.B. in F.P., spremeni tako, da se obsojeni I.S. st., J.L., V.B. in F.P. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostijo obtožbe, da so v času od razpada Italije pa do vključno februarja 1944 odšli iz R. brez dovoljenja od strani oblasti NOV in POS, tedaj odšli s teritorija, kontroliranega po NOV in POS, na teritorij, zaseden po okupatorju, ter s tem kršili predpise o kretanju oseb po Pravilniku za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč (BOVS) z dne 16.10.1943.

Obrazložitev

S sodbo Področnega vojaškega sodišča v Ribnici z dne 15.3.1944 so bili obsojeni I.S. st., J.L., V.B. in F.P. spoznani za krive, da so v času od razpada Italije do vključno februarja 1944 odšli iz R. brez dovoljenja od strani oblasti NOV in POS, tedaj odšli s teritorija, kontroliranega po NOV in POS, na teritorij, zaseden po okupatorju, in da so s tem kršili predpise o kretanju oseb. V smislu Pravilnika BOVS z 16.3.1943 je bila obsojenim J.L., I.S. st. in F.P. izrečena kazen zaplembe imovine do zneska 50.000 lit, obs. V.B. pa kazen zaplembe imovine do zneska 20.000 lit. Višje vojaško sodišče NOV in PO Slovenije je s sodbo z dne 22.3.1944 sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obsojene J.L., I.S. st., F.P. in V.B. obsodilo na zaplembo njihove celotne premične in nepremične imovine, bodisi da jo posedujejo že kot lastniki, bodisi da so udeleženi pri rodbinski imovini po pravilih zakonitega dednega nasledstva, z omejitvijo, da se pusti rodbinam obsojencev sredstva za začasno nujno vzdrževanje, v kolikor so po pravilih rodbinskega prava k temu obvezani.

Pooblaščenec B.D., hčerke obs. I.S. st., ki je umrl dne 7.1.1965, je dne 10.7.1996 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno pravnomočno sodbo. Uvodoma navaja, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in sodbo pritožbenega sodišča ter pri tem ugotovi, da inkriminirano dejanje ni bilo kaznivo dejanje.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije B.Š. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navedel, da v dejanju obs. I.S., rojenega 13.12.1882, res niso podani znaki kaznivega dejanja skrivaštva, ker bi bilo le-to podano le v primeru, če bi se obsojenec zavestno in hote izogibal vojaški mobilizaciji. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe.

Zahteva B.D., hčerke obs. I.S. st., za varstvo zakonitosti je utemeljena, ker pa so razlogi, zaradi katerih je Vrhovno sodišče izdalo sodbo v korist obs. I.S. st., v korist tudi obsojenim J.L., F.P. in V.B., ki so bili obsojeni zaradi storitve prav enakega kaznivega dejanja, je izreklo, upoštevaje določilo 2. odstavka 424. člena ZKP, oprostilno sodbo tudi glede teh obsojencev.

Vrhovno sodišče ni ocenjevalo, če so bile določbe Pravilnika BOVS z dne 16.10.1943 že v času njegovega nastanka in uporabe v nasprotju s splošnimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi načeli, ker je ugotovilo, da v dejanjih obsojenih I.S. st., J.L., F.P. in V.B. niso bili podani znaki kaznivih dejanj, ki jih je Pravilnik BOVS predpisoval v 7. členu.

Po 7. členu Pravilnika BOVS so v pristojnost rednih in izrednih sodišč spadala kazniva dejanja: I/ po odloku IOOF o zaščiti slovenskega naroda vsako sodelovanje z okupatorjem, aktiven poseg v borbo na strani okupatorja-bela garda, modra garda, domobranci-podpora okupatorju z navajanjem raznih dejstev, denunciranje, ogleduštvo, propaganda in agitacija v korist okupatorja, prostovoljno dajanje živil ali drugega materiala okupatorju ali njegovim pomočnikom; II/ po odloku IOOF o edini slovenski narodni vojski /kaznivo je vsako organiziranje bele garde, modre garde in drugih vojaških formacij izven OF in v nasprotju z NOV in POS/; III/ zoper narod in poedinca, ki presegajo navadne prestopke in ne spadajo pod I /skrivanje in odtegovanje presežkov živil NOV in POS, ne da bi bilo to v namenu koristiti okupatorju, povzročanje poplaha in paničnega razpoloženja, vsakršno širjenje lažnih in alarmantnih vesti, snovanje roparskih tolp in ropanje posamezno, tihotapstvo predmetov, ki so važni za NOV in POS, s terena, ki ga obvladuje NOV, zločinski poseg v svobodo poedinca, telesna poškodba težjega značaja, uboj ali umor, omejevanje osebne svobode, tatvina, ki presega 10.000 Lit/; IV/ vojaška kazniva dejanja, ki presegajo običajne disciplinske prestopke /samovoljna odstranitev iz vojske-dezertacija, širjenje lažne propagande nasprotnika v vojski, razkrajanje notranje povezanosti in borbenega razpoloženja med partizani, nemarno vršenje službe, iz katerega izvira večja nevarnost za skupnost-nepravilno vršenje straže, neizpolnjevanje vojaških povelj, pasivni odpor, ki gre za tem, da slabi skupno vojaško silo, izdajstvo, namerno uničenje borbene sposobnosti sebe ali tovariša, tatvina, uboj ali umor/.

V dejanjih obsojenih I.S. st., J.L., F.P. in V.B., kot so opisana v izreku pravnomočne sodbe, v katerem se jim očita, da so brez dovoljenja oblasti NOV in POS odšli s teritorija, kontroliranega po NOV in POS, na teritorij, ki ga je zasedal okupator, torej niso podani znaki kaznivega dejanja po Pravilniku BOVS. Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da se pravnomočna sodba spremeni tako, da se navedeni obsojenci na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostijo obtožbe.

Izrek o stroških kazenskega postopka je odpadel, ker v postopku pred vojaškim sodiščem stroški kazenskega postopka niso nastali.