Jedro

Iz zemljiškoknjižnega dovolila izhaja, da nasprotna udeleženka dovoljuje vknjižbo na dveh novonastalih parcelah v skupni izmeri 2.153 m2, ki bosta še nastali po parcelaciji parc. št. 899/2 in 899/3 k.o. D., pri čemer sta se pravdni stranki zavezali točno opredeliti oznako in izmeri novonastalih parcel z aneksom k menjalni pogodbi. To pa pomeni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbo prve alineje 1. točke 1. odst. 149. člena ZZK-1, saj vsebina vpisa, ki se je z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevala, ni dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovoru nasprotne udeleženke delno ugodi, sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 2666/2009 z dne 22.10.2009 pa delno spremeni tako, da se zavrne predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice pri parc. št. 899/2 in parc. št. 899/3, vpisani v vl. št. 224 k.o. D. V ostalem se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.

Dovoli se izbris vpisov, ki so opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Predlagateljica sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo kot neutemeljen ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 2666/2009 z dne 22.10.2009, s katerim je bil na podlagi menjalne pogodbe z dne 8.5.2009 dovoljen odpis parc. št. 538/1 in 839/1 k.o. D., v lasti M.Š. in pripis k vl. št. 224 iste k.o., kjer je že vknjižena lastninska pravica za osebo z imenom: S., do 1/1 ter odpis parc. št. 898/2, 898/3, 899/2 in 899/3 k.o. D. in pripis k vl. št. 560 te k.o., kjer je že vknjižena lastninska pravica za osebo z imenom: M.Š. do 1/1. Proti temu sklepu je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na vse pritožbene razloge po členu 338/1 Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Zemljiškoknjižno dovolilo v delu, ki se nanaša na parc. št. 898/2 in 898/3 k.o. D., nikakor ni izrecno, saj uporabljeni termin „pri naših solastnih nepremičninah“ jasno kaže, da volja pogodbene stranke ni bila odtujitev lastninske pravice v celoti, temveč zgolj nekega njenega idealnega deleža, ki bi ustrezal solastnini. Zemljiškoknjižno dovolilo v tej smeri je nejasno in tudi neizrecno, zato ne more biti podlaga za vpis lastninske pravice pri navedenih nepremičninah na predlagateljico. V delu, ki se nanaša na parc. št. 899/2 in 899/3 iste k.o. je zemljiškoknjižno dovolilo pogojno, sklenjeno pod odložnim pogojem parcelacije navedenih parcel. Takšno pogojno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je poleg tega tudi nedoločno in kot takšno neizrecno, pa je neveljavno in nično. Z izpolnitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, kot ga skuša z obravnavanim predlogom doseči predlagateljica, bi namesto le dela parc. št. 899/2 in 899/3 te k.o. v skupni izmeri 2.153 m2, pridobila lastninsko pravico na celotnih parcelah, kar pa nikdar ni bil predmet menjalne pogodbe, niti nikdar ni predmet izdanega hibnega zemljiškoknjižnega dovolila.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene trditve kot neutemeljene. Opozarja, da je bil postopek parcelacije, ki naj bi bila opravljena, že zdavnaj začet prav na zahtevo pritožnice, vendar pa potem prekinjen. To je imelo za posledico tudi nepodpis aneksa k osnovni menjalni pogodbi. Pravna situacija sedaj je, da predlagateljica še ni vpisana, ker pritožnica ni izpolnila svojih obveznosti po menjalni pogodbi, pri čemer vpis za parc. št. 898/2 in 898/3 zagotovo ni v ničemer sporen, vpis novih parcel, ki bodo nastale iz parc. št. 899/2 in parc. št. 899/3 pa tudi ne, kajti ta vpis bo izveden šele, ko bo opravljena parcelacija in sklenjen aneks. Da bo opravljena parcelacija, je v konkretnem primeru dejstvo, ne pa pogoj, ki nima vpliva na veljavnost pravnega – zavezovalnega posla, kot zmotno razume pritožnica.

Pritožba je delno utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče presoja pogoje za vpis po določbah 148. in 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Med ostalim je vpis dovoljen le, če utemeljenost zahtevka za vpis izhaja iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva (1. točka 1. odst. 148. člena ZZK-1). Podrobnejša pravila o tem, kdaj je zahtevek za vpis utemeljen, pa izhajajo iz določbe 149. člena ZZK-1. Ko je presojalo utemeljenost ugovora nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje sicer pravilno poudarilo, da je pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa veljavnosti pravnega posla (4. in 5. odst. 149. člena ZZK-1). S temi razlogi je vsekakor pravilno zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, da njen zakoniti zastopnik v času overitve podpisa ni bil več pooblaščen za sklenitev pravnega posla. Nikakor pa to ne velja za tisti del ugovora nasprotne udeleženke, ki ga ponavlja v pritožbi in ki se nanaša na zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na predlagateljico pri parc. št. 899/2 in 899/3 k.o. D.. Utemeljen je namreč pritožbeni očitek, da predlagani vpis lastninske pravice ni skladen z zemljiškoknjižnim dovolilom. Predlagateljica je namreč predlagala vpis lastninske pravice na obeh parcelah (kljub navedbi o izmeri 2.153 m 2) v celoti, zemljiškoknjižno sodišče pa je temu predlogu sledilo in dovolilo odpis navedenih parcel in vknjižbo lastninske pravice na predlagateljico. Iz zemljiškoknjižnega dovolila pa izhaja, da nasprotna udeleženka dovoljuje vknjižbo na dveh novonastalih parcelah v skupni izmeri 2.153 m2, ki bosta še nastali po parcelaciji parc. št. 899/2 in 899/3 k.o. D., pri čemer sta se pravdni stranki zavezali točno opredeliti oznako in izmeri novonastalih parcel z aneksom k menjalni pogodbi. To pa pomeni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbo prve alineje 1. točke 1. odst. 149. člena ZZK-1, saj vsebina vpisa, ki se je z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevala, ni dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom. Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in sklep zemljiškoknjižne sodnice spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, na podlagi 3. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1. Pritožba pa ni utemeljena v tistem delu, s katerim izpodbija vpis lastninske pravice do celote na parc. št. 898/2 in 898/3 k.o. D.. Utemeljenost zahtevka za vpis namreč jasno izhaja iz določb menjalne pogodbe in nikakor ni res, kar trdi pritožba, da je bila volja pogodbenih strank odtujitev le idealnega deleža teh nepremičnin in ne celote. Zemljiškoknjižno dovolilo je jasno in obsega vse sestavine, ki jih mora imeti po določbi 32. člena ZZK-1, iz njegove vsebine pa tudi ne izhaja, da bi bilo nično. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo pritožbo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1. Hkrati je dovolilo ustrezen izbris opravljenih vpisov ter izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.