Jedro

Nepravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ne predstavlja sodne odločbe, na podlagi katere bi lahko sodišče ugodilo predlogu upnika za izdajo predhodne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izdajo predhodnih odredb ter sklenilo, da sam krije stroške predloga.

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil, uveljavlja pa pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13, ker je bil dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na prvi stopnji že zavrnjen, s čimer je upnik pridobil odločbo domačega organa. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžniku pa naj se naloži plačilo pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je preprečevala razlago določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ, da predhodna odredba ne more temeljiti na neizvršljivem plačilnem nalogu, kar je po svoji vsebini tudi del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Iz argumentacije navedene odločbe izhaja stališče o ustavno nedopustnem enačenju različnih kategorij upnikov iz pravdnih oziroma izvršilnih postopkov glede pogoja za izdajo predhodne odredbe v primerih, ko upnik razpolaga z neizvršljivo sodbo na eni strani in z neizvršljivim plačilnim nalogom na drugi strani.

5. Pritožnik napačno razlaga navedeno stališče Ustavnega sodišča na način, ki bi dopuščal razlago prvega odstavka 257. člena ZIZ odvisno od vsebine konkretne (še nepravnomočne) odločitve sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika, s katerim je izpodbijal kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Za takšno razlago v ustavni odločbi ni podlage. Ustavno sodišče je sicer res izhajalo iz predvidevane vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega se razveljavi dovolilni del sklepa o izvršbi in se nadaljuje kontradiktorni postopek, vendar to ne utemeljuje pritožbenega stališča, da je dopustno določbo prvega odstavka 257. člena ZIZ razlagati drugače v primeru, ko je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo. Dokler sklep o zavrnitvi ugovora ni pravnomočen, tudi plačilni nalog iz sklepa o izvršbi ni pravnomočen in v primeru vložitve pritožbe, do odločitve o njej, ostaja še vedno odprto, ali se bo nadaljeval kontradiktorni pravdni postopek, ali pa bo prišlo do pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

6. S pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora pa postane pravnomočen tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, kar pomeni, da se bo po izteku paricijskega roka iz kondemnatornega dela sklepa o izvršbi nadaljeval postopek oprave izvršbe. Predhodna odredba pa je v takšnem primeru izključena.

7. Pritožbeni očitek napačne razlage odločbe Ustavnega sodišča je torej neutemeljen in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).