Jedro

Pravica do izjave, kot bistvena vsebina pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravdnih vidikih zadeve, to pa še preden je sodna odločitev sprejeta. V konkretni zadevi je glede na zgoraj že predstavljeno, sodišče prve stopnje s tem, ko je izpodbijano odločitev o neutemeljenosti dela ugovora dolžnice naslonilo na dejanske trditve (in pravna stališča) upnika, kot jih je ta podal v odgovoru na ugovor, ki dolžnici ni bil vročen in ji v zvezi z njimi ni bilo omogočeno, da se o njih izjavi, dolžnici kršilo pravica do izjave po 22. členu Ustave RS ter s tem uresničilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem zavrnilnem delu odločitve pod točko I. izreka in v II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnice tako, da je sklep o izvršbi z dne 12. 1. 2023 razveljavilo v delu izterjevanih zakonskih zamudnih obresti od zneska 1,35 EUR od dne 13. 4. 2017 do 6. 1. 2020, zakonskih zamudnih obresti od zneska 74,04 EUR od dne 15. 5. 2017 do 6. 1. 2020, zakonskih zamudnih obresti od zneska 79,14 EUR od dne 15. 6. 2017 do 6. 1. 2020, zakonskih zamudnih obresti od zneska 75,74 EUR od 14. 7. 2017 do 6. 1. 2020, zakonskih zamudnih obresti od zneska 75,74 EUR od dne 14. 8. 2017 do 6. 1. 2020 in predlog za izvršbo upnika v tem delu zavrnilo, v preostanku pa ugovor dolžnice zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je dolžnica dolžna nositi sama svoje stroške ugovornega postopka, upniku pa mora povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 8,70 EUR, v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Dolžnica v pritožbi sicer ni podala izjave, v katerem delu izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje, vendar ob upoštevanju vsebine pritožbenih navedb in pravnega interesa sodišče druge stopnje ugotavlja, da pravočasno izpodbija odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi v zavrnilnem delu in posledično stroškovno odločitev (I. točka izreka v zavrnilnem delu in II. točka izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

2.Navaja, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi trdila, da je preživninsko obveznost do mld. upnika plačevala tako v neposredni denarni obliki, kakor tudi na način, da je v dogovoru z očetom mld. otroka financirala otrokove potrebe in sicer, da je plačevala položnice in druge obveznosti za mld. otroka. Glede na to, da je preživnino do mld. otroka v spornem obdobju v celoti plačala oziroma je izpolnila vse preživninske obveznosti do mld. otroka, upnik ni imel dolžnosti plačevanja preživnine mld. otroku, s tem pa tudi ni pridobil terjatve do dolžnice. Mld. otrok je očitno prejel dvakratno preživnino, in sicer najprej od dolžnice in nato od upnika. Dolžnost zakonitega zastopnika mld. otroka je bila, da upniku sporoči, da je dolžnica preživninsko obveznost izpolnila, kar pa je zakoniti zastopnik očitno zamolčal. O vstopu upnika v razmerje ne ve ničesar in edina možna razlaga je, da dolžnica od upnika ni prejela ničesar ter je očitno šlo za napačno vročanje s strani upnika, saj bi vročitev v skladu z določbami ZPP, morala biti opravljena dolžnici osebno, temu pa očitno ni bilo zadoščeno. Stališče sodišča, da bi moral upnik dati dolžnici privoljenje za izpolnitev obveznosti zakonitemu zastopniku mld. otroka je nepravilna. Soglasje dolžnici za nadomestno izpolnitev je namreč podal zakoniti zastopnik mld. upnika, kar je povsem zakonito in tudi običajno. Zanika, da bi s strani upnika prejela obvestilo o vstopu v pravni položaj upnika, zaradi česar ne ve ničesar o tem, da bi morala upniku karkoli sporočati. Sodišče po prejemu odgovora na ugovor dolžnici v izjasnitev ni posredovalo nobene listine, ki jo je upnik priložil k odgovoru na ugovor, kakor tudi slednjega ni bilo priloženega k predlogu za izvršbo. Zato je bilo kršeno temeljno načelo kontradiktornosti in pravica do izjave, kajti dolžnica se o listinah, na katere upnik opira odgovor na ugovor, ni mogla izreči. Ponovno poudarja, da se izterjevani znesek v tej izvršbi nanaša na leto 2017 oziroma na obdobje od 13. 4. 2017 do 14. 8. 2017. Ponovno trdi, da je preživninsko obveznost do mld. otroka za leto 2017 v celoti izpolnila. Med dolžnico in očetom mld. otroka je bil namreč sklenjen dogovor, da bo dolžnica preživninsko obveznost do mld. otroka za leto 2017 poravnala na način, da bo v celoti poplačala dijaški dom v Celju v višini 1.399,54 EUR. To obveznost je tudi izpolnila in za celotno leto 2017 poplačala vse obveznosti iz naslova preživnine do mld. otroka in sicer na način, da je v dogovoru z očetom mld. otroka, ki je na svoj TRR prejemal preživnino, plačala dijaški dom v Celju. Predlaga, da sodišče pri Dijaškem domu Celje opravi poizvedbo o tem, kdo in v kolikšnem znesku je za leto 2017 poplačal obveznosti iz naslova plačila dijaškega doma. Predlagala je tudi zaslišanje očeta mld. otroka, ki bi vse navedeno lahko potrdil, vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo, pa bi ga moralo. Predložila je tudi dogovor, ki ga je napisala dolžnica in ga posredovala očetu mld. otroka, slednji jo je poklical po telefonu in ji povedal, da se z dogovorom strinja, pri čemer slednji sicer ni bil podpisan, vendar pa je nedvomno del ustnega dogovora, kar lahko neposredno potrdita tako dolžnica kakor tudi oče mld. otroka. Nedopustno je, da je preživninski upravičenec prejemal dvakratno preživnino, in sicer tako od dolžnice kot tudi od upnika, kar pa pomeni neupravičeno obogatitev upnika.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev o delni zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

5.Sodišče prve stopnje je odločitev o neutemeljenosti dolžničinih ugovornih trditev, da je terjatev prenehala, ker je preživninsko obveznost, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, skladno z dogovorom z zakonitim zastopnikom mld. otroka plačala na način, da je v celoti poravnala obveznost do Dijaškega doma Celje v znesku 1.399,54 EUR, in da ni podana aktivna legitimacija sklada kot upnika, ker se izvršilni naslov (sodna poravnava) ne nanaša na upnika, oprlo na dejstva, ki jih je upnik navedel v odgovoru na ugovor (in tam zanje predlagal tudi dokaze), ki pa dolžnici pred sprejemom izpodbijane odločitve ni bil vročen. Že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik v odgovoru na ugovor navedel, da je dolžnico skladno s četrtim odstavkom 28. člena ZJSRS obvestil o izvedenem prvem izplačilu, tako da ji je 16. 7. 2013 vročil Obvestilo o vstopu Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS v terjatev iz naslova preživninske obveznosti št. PS 00270/2013 z dne 12. 7. 2013, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za vodenje predmetne izvršbe. Upnik je v odgovoru na ugovor tudi pojasnil, da je skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZJSRS s prehodom terjatve na sklad vstopil sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka in ima tudi zakonsko dolžnost od dolžnice izterjati vse plačane obroke nadomestila preživnine. Dolžnica je bila v obvestilu opozorjena na dolžnost sporočiti skladu vsakršna plačila, ki bi jih izvedla preživninskemu upravičencu na račun preživnine. Od prejema obvestila o priznanju nadomestila, je dolžan dolžnik terjatev upnika plačati upniku, torej skladu in le takšna izpolnitev je lahko pravno veljavna, ne pa izpolnitev zakonitemu zastopniku preživninskega upravičenca. Dolžnik z izpolnitvijo terjatve nekomu, ki ni upnik v skladu z drugim odstavkom 280. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), brez soglasja upnika, ne more uspeti. Od prejema obvestila dalje je zato bila dolžna dolžnica terjatev izpolniti upniku in le taka izpolnitev je lahko pravno veljavna, zato z zatrjevanjem plačila preživnine zakonitemu zastopniku otroka, brez izkazanega soglasja upnika za takšen način izpolnitve terjatve upnika, skladno z določili drugega odstavka 280. člena OZ ne more uspeti. Te navedbe iz odgovora na ugovor upnika je sodišče prve stopnje glede na potrjenost z dokazi, na katere se je upnik skliceval, štelo za dokazane in nanje oprlo izpodbijano odločitev (11., 12., 13. in 14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

6.Pravica do izjave, kot bistvena vsebina pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravdnih vidikih zadeve, to pa še preden je sodna odločitev sprejeta. V konkretni zadevi je glede na zgoraj že predstavljeno, sodišče prve stopnje s tem, ko je izpodbijano odločitev o neutemeljenosti dela ugovora dolžnice naslonilo na dejanske trditve (in pravna stališča) upnika, kot jih je ta podal v odgovoru na ugovor, ki dolžnici ni bil vročen in ji v zvezi z njimi ni bilo omogočeno, da se o njih izjavi, dolžnici kršilo pravica do izjave po 22. členu Ustave RS ter s tem uresničilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

7.Zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi dolžnice ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ), saj takšne kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

8.Sodišče prve stopnje bo tako pred ponovno odločitvijo o ugovoru dolžnice, moralo tej vročiti odgovor na ugovor upnika in ji omogočiti, da se nanj v določenem roku izjavi, šele nato pa o njem ponovno odločiti.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8