Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba 307. člena OZ o stroških položitve, po kateri stroške veljavne in nepreklicne položitve (tj. normalne stroške) plača upnik, le povečane stroške pa dolžnik, pride v poštev le v civilnopravnih razmerjih, kjer se šteje, da je treba položitev opraviti iz razlogov, ki bremenijo upnika.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljici dovolilo, da na račun sodišča položi 47.962,80 EUR (I.), kar lahko nasprotni udeleženec prevzame najkasneje v desetih letih, če predloži sporazum o odškodnini oz. pravnomočno sodno odločbo (II.). Odločilo je, da oba udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške tega postopka (III.).
2. Proti II. in III. točki sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec, ki v bistvenem pravi, da položenega denarja ne more prevzeti, ker ne razpolaga ne s sporazumom ne s pravnomočno odločbo. Meni, da bi moral predlagatelj trpeti vse stroške postopka, in še, da bi moralo sodišče navesti pravilno številko uradnega lista pri navajanju Energetskega zakona. Predlaga razveljavitev oz. spremembo izpodbijanega sklepa s tem, da se predlagatelju naloži tudi plačilo vseh stroškov (ki pa jih ne opredeljuje), in to z obrestmi.
3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in se zavzela za njeno zavrnitev. Meni sicer, da odločitev o stroških ni pravilna, ker bi po njenem stroške sodnih taks moral kriti upnik, torej nasprotni udeleženec, saj smejo dolžnika bremeniti le stroški normalne izpolnitve.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) o sodnem depozitu, določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o položitvi stvari ter določbe Energetskega zakona (EZ-1) o pogojih konkretne položitve.
6. V 5. odst. 473. čl. Energetskega zakona (pomota pri navedbi št. Ur. l. 14 namesto 17 ne moti, gre za veljavni EZ-1, UL 17/2014, sodišče prve stopnje ga v redu povzame) je določena zahteva za predlagatelja, da v primeru nujnosti postopka o razlastitvi in ustanovitvi služnosti v javno korist pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini. Po 309. čl. OZ izroči sodišče položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik. Po določbi 7. odst. 473. čl. EZ-1 mora biti kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi. Pritožbene navedbe s povzetim, kar je vse pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče, sicer direktno sploh niso v opreki, le sklepati gre, kot da želi nasprotni udeleženec denar prevzeti mimo pogoja, za katerega sam trdi, da ga ne izpolnjuje. Taka misel pa bi bila brez podlage.
7. Pravilna je tudi odločitev, da po splošnem pravilu, ki velja v nepravdnih postopkih (35. čl. ZNP), vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka. Katere stroške v postopku naj bi za zdaj nasprotni udeleženec sploh imel, sicer niti ni jasno. Po drugi strani pa, čeprav se predlagatelj zoper stroškovno odločitev ne pritožuje, in ji nasprotuje le v odgovoru na pritožbo, mu ni odveč pojasniti, da pride določba 307. čl. OZ o stroških položitve, po kateri stroške veljavne in nepreklicne položitve (tj. normalne stroške) plača upnik, le povečane stroške pa dolžnik, v poštev le v civilnopravnih razmerjih, kjer se šteje, da je treba položitev opraviti iz razlogov, ki bremenijo upnika. Tu pa ni tako, saj je bil predlagatelj v upravni zadevi pozvan, da tak depozit izkaže (enako to pritožbeno sodišče že v zadevi II Cp 3178/2013 z dne 9. 6. 2014).
8. Po navedenem je jasno, da pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrnilo na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se po 37. čl. ZNP uporablja tudi v slednjem, in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.