Up-70/03 - 7

23. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa direktor B. B., na seji senata dne 7. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 885/2001 z dne 13. 11. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča zaradi kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe ter odpravo odločbe Carinske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS).

Kljub pravnomočni uvozni carinski deklaraciji (v nadaljevanju UCD), ki ji sicer še ni bila vročena, je namreč Carinarnica Celje po uradni dolžnosti izdala odločbo (ter s tem kršila načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave), da mora ocarinjeno in v promet sproščeno blago vrniti pod carinski nadzor. Odločbo je na podlagi vložene pritožbe CURS sicer odpravila, vendar je bil po mnenju pritožnice z njo začet nov upravni postopek. Ker je Upravno sodišče, tudi zaradi pomanjkanja pravnega interesa, izdalo zavrnilno sodbo, se je še pritožila. Vrhovno sodišče je v zvezi z odpravljeno odločbo menilo, da gre le za eno od odločitev v carinskem postopku, na njene poglede glede pravnomočnosti nevročene UCD pa ni odgovorilo. Zato naj bi kršilo pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva. Člen 22 Ustave naj bi kršilo tudi z nepriznanjem pravnega interesa, čeprav za kaj takega po podatkih iz spisa ni podlage. Odločbo CURS je namreč med drugim izpodbijala zaradi kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 p.b. - v nadaljevanju ZUP86), saj je bila pritožba zgolj odpravljena in pritožbeni organ ni sam rešil stvari oziroma je ni vrnil v ponovno odločanje. S tem naj bi bil kršen tudi 2. člen Ustave.

Za kršitev členov 22 in 23 Ustave naj bi nadalje šlo, ker o predlagani ničnosti ni bilo odločeno v izreku, oziroma zato, ker se Vrhovno sodišče ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb. Prav tako naj bi bili členi 14, 22 in 23 Ustave kršeni, ker je v upravnem sporu ni mogla zastopati pravna oseba.

Ustavno sodišče mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti na obstoj pravnega interesa. Ta mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe kot pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato mora vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez tega ne more doseči.

Iz priloženih upravnih odločb izhaja, da je odločbo Carinarnice Celje št. 02-Up/I-3030 z dne 28. 10. 1994, s katero je bilo pritožnici naloženo, da mora osebno vozilo vrniti pod carinski nadzor, CURS odpravila (odločba št. 02- Up/II-1/95 z dne 18. 4. 1995). S tem je prenehala obveznost pritožnice, glede na prvi odstavek 269. člena ZUP86 pa so bile odpravljene tudi morebitne pravne posledice, ki so ji nastale na podlagi prvostopenjske upravne odločbe. Ker morebitna ugoditev ustavni pritožbi pritožničinega pravnega položaja ne bi izboljšala, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan