U-I-286/98

13. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Borisa Tomašiča, Lele Leben, Petre Leben - Seljak in Mire Ponikvar iz Škofje Loke, Ervina Dokiča iz Pirana, Andreja Lenarčiča iz Ljubljane ter Rdečega Križa Slovenije na seji dne 13. maja 1999

s k l e n i l o :

1.Postopek za preizkus pobud Borisa Tomašiča, Lele Leben, Petre Leben - Seljak, Mire Ponikvar ter Ervina Dokiča za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98) se ustavi.

2.Pobuda Andreja Lenarčiča za začetek postopka za oceno ustavnosti iste zakonske določbe se zavrne.

3.Vloga Rdečega Križa Slovenije se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Vlagatelji pobude, s prvopodpisanim Borisom Tomašičem, navajajo, da so zavezanci za plačilo posebnega prispevka za popotresno obnovo (v nadaljevanju: posebni prispevek), uvedenega s 6. členom Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (v nadaljevanju: ZPOOSRP). Ker je kot osnova za obračun posebnega prispevka določena vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki so vir dohodnine v letu 1997 menijo, da izpodbijana določba ni v skladu z 2. členom Ustave. Vsi davki bi namreč morali biti določeni vnaprej, da bi jih zavezanci vnaprej tudi poznali. Poleg tega pa naj bi bil poseben prispevek sporen tudi zaradi možnih sprememb v socialnem položaju zavezancev; nekdo z visokimi dohodki v letu 1997 bo visoko odmerjeni posebni prispevek - če so se mu dohodki v letu 1998 znižali, ali pa je ostal celo brez njih - težko plačal. Nadalje naj bi posebni prispevek ne bil zajet v proračunu za leto 1998, predlagana pa tudi ni sprememba proračuna za leto 1999, zaradi česar naj bi bila njegova uvedba v nasprotju s 148. členom Ustave. Ker pa naj bi bila s posebnim prispevkom povišana tudi dohodninska stopnja za leto 1997, naj bi bil kršen še 155. člen Ustave, saj naj bi se v letu 1998 uvedla obdavčitev prihodkov iz leta 1997.

2.Pobudnik Ervin Dokič meni, da določba 6. člena ZPOOSRP ni v skladu z 2. členom Ustave, saj naj bi pomenila presenetljiv in nepredvidljiv ukrep parlamenta, čeprav naj bi bili na voljo blažji ukrepi za zagotovitev enakih učinkov. Ker naj bi bilo uresničevanje nalog države vezano na že obstoječe finančne obremenitve državljanov, oziroma ker naj bi parlament presegel okvir pravic, ki jih daje Ustava pri javnih financah, naj bi bila uvedba posebnega prispevka v nasprotju tudi s 146. ter 147. členom Ustave.

3.Pobudnik Andrej Lenarčič navaja, da mu je bila na podlagi 6. člena ZPOOSRP izdana odmerna odločba. Odmerjeni posebni prispevek, glede na njegove osebne prejemke, predstavlja tretjino mesečnega prejemka. Ker naj bi posebni prispevek v mesečnih prejemkih drugih državljanov predstavljal le dvajsetino prejemka, naj bi izpodbijana določba ZPOOSRP ne bila v skladu s 14. in 17. členom Ustave.

4.Rdeči Križ Slovenije pa je v zvezi z uvedenim posebnim prispevkom na Ustavno sodišče naslovil prošnjo, naj tiste državljane, ki so za obnovo potresno prizadetega Posočja že prostovoljno prispevali, oprosti plačila posebnega prispevka do višine prostovoljno nakazanih sredstev.

B. - I.

5.ZPOOSRP je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 67/98 - ZPOOSRP-A) noveliran. Izpodbijani 6. člen ZPOOSRP je bil spremenjen tako, da je plačevanje posebnega prispevka časovno omejil na leto 1998. Glede na to, da Ustavno sodišče o ustavnosti zakonov oziroma zakonskih določb, ki so med postopkom prenehale veljati, praviloma ne odloča (47. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), je pobudnike pozvalo, da pobudo, kolikor pri njej še vztrajajo, dopolnijo z utemeljijo razlogov za oceno zakonske določbe, ki je prenehala veljati.

6.Skupina pobudnikov s prvopodpisanim Borisom Tomašičem ter pobudnik Ervin Dokič na poziv niso odgovorili. Ustavno sodišče je zato postopek za preizkus njihovih pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. člena ZPOOSRP ustavilo.

B. - II.

7.Pobudnik Andrej Lenarčič pa je razloge za oceno zakonske določbe, ki je prenehala veljati, utemeljil z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo, ki zaradi tega še ni dokončna in z negativnimi posledicami, nastalimi zaradi plačila posebnega prispevka. Pri tem je navedel, da je bil z možnostjo znižanja oziroma oprostitve plačila posebnega prispevka seznanjen, vendar pa mu vsakdanje delo v gospodinjstvu onemogoča, da bi "lovil papirje in potrdila", s katerimi bi to lahko uveljavljal. Zato pri vloženi pobudi, v kateri zatrjuje neskladje 6. člena ZPOOSRP s 14. in 17. členom Ustave, ki ga je utemeljil že ob vložitvi, vztraja.

8.Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da bi predpis, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave, ne smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. To pomeni, da mora razlikovanje služiti ustavno dopustnemu cilju, da mora biti ta cilj v razumni povezavi s predmetom urejanja v predpisu in da mora biti uvedeno razlikovanje primerno sredstvo za dosego tega cilja. Za razlikovanje mora torej obstajati razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog (npr. sklep št. U-I-140/95 z dne 13. 6. 1996, OdlUS V, 96). Ravno tako je Ustavno sodišče tudi že opozorilo na posebnosti v zvezi z načelom enakosti v finančnem pravu (npr. odločba št. U-I-9/98 z dne 22. 1. 1998 in z dne 16. 4. 1998, Uradni list RS, št. 7/98 in 39/98 ter OdlUS VII, 74); zakonodajalec ima pri izbiri predmeta davščine[1] in pri določitvi osnove in stopnje davščine široko polje presoje. Sprejeto odločitev pa mora dosledno - z vidika enakosti v obremenitvi - izpeljati in se ji brez utemeljenega razloga ne more odreči.

9.Z vidika enakosti v obremenitvi je tako zakonodajalcu naloženo, da breme porazdeli kolikor mogoče enakomerno. Pri posebnem prispevku je bilo uzakonjeno merilo enakomernosti porazdelitve glede na zavezančevo osebno finančno sposobnost, ne pa sprememba, ki jo davščina povzroči v porazdelitvi realnega razpoložljivega dohodka zavezanca. V primeru uvedenega posebnega prispevka je zato bistveno, da se po izpodbijani določbi enako obravnavajo vsi davčni zavezanci, ki so v relevantnem letu imeli dohodke, ki so vir dohodnine - in to je tudi temelj, na katerem sloni ocenjevanje enakosti obremenitve - ne pa delež, ki ga odmerjena davščina predstavlja v dohodkih posameznega zavezanca. Glede na to, da izpodbijani 6. člen ZPOOSRP ne kategorizira zavezancev, temveč kot zavezance za plačilo posebnega prispevka (enotno) opredeljuje "fizične osebe, ki so v skladu z zakonom o dohodnini zavezanci za dohodnino" (drugi odstavek 6. člena), enotni pa sta tudi osnova (vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki so vir dohodnine, ugotovljene na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine - šesti odstavek 6. člena ZPOOSRP) oziroma stopnja (0,3 % od osnove - osmi odstavek 6. člena ZPOOSRP), je zatrjevanje kršitve načela enakosti očitno neutemeljeno.

Pobudnik kršitev sicer utemeljuje z višino deleža davščine v tekočih dohodkih posameznega zavezanca in tu so nedvomno neenakosti, vendar pri tem ne gre za neenakosti, nastale zaradi različnega pravnega urejanja enakih položajev pravnih subjektov, temveč za rezultat - s 14. členom Ustave skladne - različnosti (med pravnimi subjekti v družbi), ki je neizogiben del obstoja in razvoja vsake družbe.

10.Ker pri navedeni obravnavi zavezancev za posebni prispevek tudi ne gre za poseg v nedotakljivost človekovega življenja iz 17. člena Ustave, je pobuda tudi v tem delu očitno neutemeljena. Ustavno sodišče je zato pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. člena ZPOOSRP, ki jo je vložil Andrej Lenarčič, na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS zavrnilo.

11.Pri tem pa ni spregledati, da se v primerih, ko je v osebni finančni sposobnosti zavezanca med posameznimi davčnimi obdobji prišlo do takšnih sprememb, da bi bilo z izterjavo davščine ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegovih družinskih članov, na podlagi desetega odstavka 6. člena ZPOOSRP uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 - odl. US, 76/98 - odl. US, 82/98 in 91/98 - ZDavP). Skladno z njimi se, na podlagi vloge davčnega zavezanca in predložitve ustreznih dokazil, davčni dolg lahko odpiše v celoti ali delno, odloži oziroma obročno odplačuje.

B. - III.

12.Ker Ustavno sodišče za obravnavo vlog, kakršno je nanj naslovil Rdeči Križ Slovenije, glede na 160. člen Ustave in 21. člen ZUstS ni pristojno, se v presojo utemeljenosti v njej vsebovanih navedb ni spuščalo, temveč je vlogo, skladno s 25. členom ZUstS, zavrglo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena, drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k: Franc Testen

V teoriji in praksi se ločijo tri temeljne vrste davščin: davki, prispevki in takse (ali pristojbine) oziroma lahko med davščine vključimo tudi carine. (gl. dr. F. Žibert, Teorija javnih financ, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1993, str. 75 oz. 73)