Jedro

Skladno z določilom četrtega odstavka 424. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba razveljavi in zadeve vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe tožeči stranki plačati odškodnino v višini 14.424,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 10. 2000 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 538,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, do takrat brezobrestno, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je prepričana, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 318. člena ZPP, saj tožencu tožba ni bila vročena, niti poziv, naj na tožbo odgovori. Tožena stranka trdi, da ni prevzela poštne pošiljke, ki izkazuje vročitev tožbe s prilogami, skupaj s pozivom, da odgovori na tožbo in da s tožbo ni bila seznanjena. Izpostavlja, da iz poštne povratnice, podpisane dne 29. 1. 2021 izhaja, da je izvršena osebna vročitev poštne pošiljke s št. I Pg 1/2021 dne 29. 1. 2021. Laična primerjava podpisa na poštni povratnici poštne pošiljke, s katero je toženi stranki vročena tožba, s primerjalnimi podpisi tožene stranke, pokaže, da tožena stranka prejema poštne pošiljke - tožbe s prilogami, ni prevzela. Tožena stranka je zaradi verodostojnosti svojih trditev dala izdelati ustrezno strokovno mnenje. To je izdelal izvedenec dr. R. B., ki je odgovoril na vprašanje, ali je primerjalne podpise in podpis na poštni povratnici, ki izkazuje vročitev tožbe s prilogami, podpisala ista oseba. Izvedenec je v strokovnem mnenju zapisal, da meni, da K.V. ni napisal spornega podpisa na pisemsko povratnico, pri čemer je mnenje podano v nivoju visoke verjetnosti. Tako izdelano strokovno mnenje potrjuje navedbe tožene stranke, da ji tožba s pozivom na odgovor ni bila vročena, saj je izvedenec to ugotovil v nivoju visoke verjetnosti, kar pomeni, da je to mnenje podano z 80-95 % verjetnostjo. Z nevročitvijo tožbe s pozivom na odgovor toženi stranki je sodišče bistveno kršilo določila pravdnega postopka. V zadevi ni izvedena osebna vročitev poštne pošiljke po 142. členu ZPP. Tožena stranka še dodaja, da se kot samostojni podjetnik vsa leta izkazuje z žigom in lastnoročnim podpisom. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico v korist tožene stranke.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z določilom 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo med drugim pod pogojem, da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor. Iz vročilnice, pripete k listovni št. 10, izhaja, da je tožena stranka tožbo s prilogami prejela. Vročilnica je javna listina, ki v skladu z določbo 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Iz konkretne vročilnice tako izhaja, da je tožena stranka kot naslovnik osebno prejela tožbo s prilogami 29. 1. 2021, kar je potrjeno z lastnoročnim podpisom. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.

6. Tožena stranka v pritožbi zanika podpis vročilnice, ki bi naj izkazovala vročitev tožbe toženi stranki v odgovor in zatrjuje, da že laična primerjava podpisa na poštni povratnici poštne pošiljke, s katero je toženi stranki vročena tožba, in primerjalnimi podpisi tožene stranke, pokaže, da tožena stranka poštne pošiljke - tožbe s prilogami, ni prevzela. Resničnost njenih trditev dokazuje tudi z izvedenskim mnenjem izvedenca grafologa.

7. Dr. B.R., vpisan tudi imenik sodnih izvedencev za preiskave rokopisov in podpisov, je v strokovnem mnenju, ki ga je tožena stranka priložila k pritožbi, zapisal, da meni, da je na podlagi pregleda in primerjave oblikovnih, gibalnih in prostorskih pisalnih značilnosti obravnavanega gradiva mogoče potrditi, da K.V. ni napisal spornega podpisa na pisemsko povratnico. Mnenje podaja v nivoju visoke verjetnosti (med 80 in 95 %).

8. Pritožbeno sodišče poleg takšne izvedenske ugotovitve, v katero nima razlogov, da bi dvomilo, ob vpogledu v zadevno vročilnico ugotavlja, da se podpis (pri čemer gre, kot to izhaja tudi iz mnenja izvedenca, za izrazito poenostavljen podpis) in tudi zapis datuma vročitve, očitno razlikuje od podpisov tožene stranke, nahajajočih se na v dokazne namene predloženih listinah v spisu. Podpisi tožene stranke v teh listinah so pretežno jasno čitljivi in običajno opremljeni z žigom dejavnosti, kar potrjuje tudi pritožbene navedbe o siceršnjem podpisovanju tožene stranke.

9. Navedeno z verjetnostjo potrjuje zaključek, da tožena stranka zadevne vročilnice ni podpisala in kar izpodbija domnevo, ki iz vročilnice izhaja, ter pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor.

10. Ker torej ni izkazana pravilna vročitev tožbe v odgovor, pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe ni izpolnjen. Sodišče druge stopnje je zato v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve določb postopka ne more odpraviti samo. V nasprotnem primeru bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Toženi stranki tožba še ni bila pravilno vročena in je sodišče doslej presojalo le pogoje za izdajo zamudne sodbe, v nadaljevanju pa bo moralo (ob odgovoru na tožbo) izpeljati celoten dokazni postopek. Sodišče druge stopnje tudi ocenjuje, da razveljavitev izpodbijane odločbe ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje tožbo s prilogami toženi stranki ponovno vročiti.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).