Jedro

Pritožnica zmotno tolmači določbo prvega odstavka člena 502.e ZKP in napačno zaključuje, da bi sodišče prve stopnje moralo v izrek izpodbijanega sklepa vključiti tudi predpisan način ravnanja sodišča po sprejemu odločitve o odpravi začasnega zavarovanja.

Izrek

Pritožba višje državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odpravilo začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi zoper A. A. 2. Zoper sklep je vložila pritožbo višja državna tožilka s Specializiranega državnega tožilstva RS zaradi relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Na pritožbo višje državne tožilke so odgovorili zagovorniki obtoženega, odvetniki Odvetniške družbe B., in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po pregledu izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in podatkov spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP.

6. Sodišče druge stopnje ne more pritrditi pritožbeni navedbi, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabilo določbo prvega odstavka člena 502.e ZKP. Iz izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje dne 20. 6. 2018 obtoženega A. A. oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1 ter na tej podlagi po uradni dolžnosti odpravilo začasno zavarovanje, odrejeno zoper obtoženca. Pritožnica zmotno tolmači določbo prvega odstavka člena 502.e ZKP in napačno zaključuje, da bi sodišče prve stopnje moralo v izrek izpodbijanega sklepa vključiti tudi predpisan način ravnanja sodišča po sprejemu odločitve o odpravi začasnega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da določba prvega odstavka člena 502.e ZKP predpisuje le način odprave začasnega zavarovanja zaradi zavarovanja finančnih interesov države in zato vsebine navedene določbe upravičeno ni navedlo v izreku svoje odločitve.

7. Drži pritožničina navedba, da je sodišče prve stopnje v nekaterih primerih v sklepu o odpravi začasnega zavarovanja izrecno navedlo tudi vsebino prvega odstavka člena 502.e ZKP, vendar navedeno ne vpliva na pravilnost zaključka, da način postopanja sodišča v primerih odločitve o odpravi začasnega zavarovanja ne predstavlja obvezne sestavine odločitve.

8. Iz navedenih razlogov je sodišče drugo stopnje pritožbo višje državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.