Jedro

Za carinsko osnovo se res uporabi dogovorjena cena, vendar ima carinarnica v 3. odstavku 41. člena CZ/76 pooblastilo, da ugotovi carinsko osnovo na drugačen način in v predpisanem postopku (1. odst. 37. člena CZ/76).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 21/96-9 z dne 17.11.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 12.12.1995. S to je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice L. z dne 7.9.1995, s katero je ta zavrnila ugovor tožeče stranke zoper zapisnik Carinarnice L., Izpostava T. in carinska cona L. o netočni prijavi vrednosti blaga z dne 24.7.1995, prijavljeni z uvozno carinsko deklaracijo, št. 38364 z dne 12.7.1995 in določila carinsko osnovo za rabljeno osebno vozilo znamke VW P. v vrednosti 959.621,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v zadevi sporna carinska osnova, ker pri določitvi carinske osnove ni bila upoštevana vrednost blaga iz fakture, ampak je bila carinska osnova ugotovljena v postopku, skladno z določbo 1. odstavka 37. člena Carinskega zakona (CZ/76). Sodišče soglaša s toženo stranko, da je bila taka odločitev pravilna. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da cena uvoženega rabljenega osebnega vozila, navedena v fakturi, bistveno odstopa od podatkov, s katerimi razpolaga carinarnica. Zato je bila po presoji sodišča prve stopnje utemeljeno uporabljena določba 1. odstavka 37. člena CZ/76. Sodišče se sklicuje na določbo 3. odstavka 41. člena CZ/76, po kateri carinarnica ugotavlja carinsko osnovo po določbi 1. odstavka 37. člena, če je glede na okoliščine, v katerih se blago uvaža mnenja, da vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza določbam tega zakona o dogovorjeni ceni. Skladno z določbo 1. odstavka 37. člena je bila carinska osnova ugotovljena na podlagi ugotovitev posebej za to imenovane komisije o dejanskem stanju vozila in njegovi vrednosti, ob upoštevanju podatkov iz kataloga Eurotax Schwache. V zvezi s tožbenim ugovorom, da navedeni katalog velja le za vozila kupljena v Nemčiji in ga zato za vozila, kupljena v Belgiji, ni mogoče uporabiti, sodišče prve stopnje navaja, da je bil navedeni katalog uporabljen le kot pripomoček in ne kot neposredna podlaga za določitev carinske osnove.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v obravnavanem primeru ni bilo podlage za določanje carinske osnove po določbi 1. odstvka 37. člena CZ/76. Carinska osnova je dogovorjena cena, to je dejansko plačana cena. V obravnavanem primeru je to cena iz fakture. Nasprotuje uporabi kataloga Eurotax, v katerem so vrednosti le orientacijske. Uvoznik namreč, če tako kot tožeča stranka, kupi več vozil, lahko doseže ugodnejšo ceno, ki bistveno odstopa od cen vozil po navedenem katalogu. Meni, da je uporaba navedenega kataloga nedopustna in v nasprotju z določbami 2., 67. in 74. člena Ustave RS, stališče tožene stranke pa je tudi v nasprotju s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku.

Vrednost vozila, ki predstavlja carinsko osnovo izhaja iz zapisnika o komisijski cenitvi. Tožnik je tako ugotovljeni vrednosti sicer ugovarjal, vendar le zato, ker ta ni bila ugotovljena na podlagi fakture. Ta ugovor je tožena stranka presodila in ga tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnila. Res je sicer, da se za carinsko osnovo uvoženega blaga praviloma uporabi dogovorjena cena (transakcijska vrednost blaga), to je vrednost blaga, navedena v prodajalčevi fakturi. Vendar pa ima carinarnica v 3. odstavku 41. člena CZ/76 pooblastilo, da ugotovi carinsko osnovo na drugačen način, v primeru, če faktura ni predložena, oziroma, če je glede na okoliščine uvoza mnenja, da vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza določbam tega zakona o dogovorjeni ceni. To pomeni, da carinarnica ocenjuje, ali vrednost blaga v predloženi fakturi ustreza cenam, po katerih se enako ali podobno blago prodaja na tujem trgu, in če glede na podatke, s katerimi razpolaga, oceni, da ne ustreza, te vrednosti ne more sprejeti kot carinsko osnovo, ampak carinsko osnovo ugotovi v predpisanem postopku (1. odstavek 37. člena CZ/76. Tožeča stranka se zato moti, ko meni, da je uporaba kataloga Eurotax nedopustna.

Ker je carinarnica postopala in odločila v skladu z določbami CZ/76, sta tako tožena stranka, ki je zavrnila pritožbo tožeče stranke, kot sodišče prve stopnje (ki je zavrnilo tožbo proti odločbi tožene stranke) pravilno odločila. Prav zato tožeča stranka ne more uspeti z ugovori o kršitvah določb Ustave RS o lastnini, svobodni gospodarski pobudi in načel pravne in socialne države.

Ker glede na navedeno uveljavljana pritožbena razloga nista podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.