Jedro

Ker je treba vsebino pojma redne rabe potrebno določati glede na vse okoliščine konkretnega primera, to pomeni, je potrebno ob upoštevanju (dejanskih in pravnih) značilnosti zemljišča in izkazanih interesov lastnikov v ozir vzeti tudi bodoče stanje nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotna udeleženca in predlagatelji sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom z dne 19.5.2015 odločilo: - da se za potrebe nepremičnin parc. št. 1/1 k. o. ..., ki je v solasti predlagateljev F. in J. (vsakega do 1/2), ter za potrebe nepremičnine parc. št. 1/5, k. o. ..., ki je v solasti predlagateljev M. in A. (vsakega do ½), dovoli nujna pot, in sicer za parc. št. 1/1 k. o. ... za vožnjo z vsemi vozili do strojne lope in garaže, za parc. št. 1/5 k. o. ... pa za vožnjo z vsemi vozili za stanovanjske potrebe, ki poteka od javne poti parc. št. 1 k. o. ... preko parc. št. 1/3 in 1/4, obe k. o. ..., v solasti nasprotnih udeležencev B. do ¾ in N. do ¼, ter po parc. št. 1/6 k. o. ... (ki je v izključni lasti nasprotne udeleženke B.) in sicer po trasi nujne poti, kot je razvidna iz skice izvedenca geodetske stroke mag. J. C. z dne 17. 6. 2014, ki je sestavni del sklepa (1. točka izreka), - da so dolžni predlagatelji v roku 30 dni za dovoljeno nujno pot nasprotnima udeležencema plačati denarno nadomestilo v višini 7.476,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila (2. točka izreka), - da so dolžni predlagatelji v roku 15 dni nasprotnima udeležencema povrniti stroške postopka v višini 676,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila (3. točka izreka), - da predlagatelji nosijo skupne stroške postopka (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta nasprotna udeleženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da ga spremeni tako, da predlog za določitev nujne poti v celoti zavrne oziroma podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Poudarjata, da iz izreka sklepa ne izhaja širina določene nujne poti po parcelah 1/6, 1/4 in 1/3 (vse k. o. ...), pri čemer pa je iz skice, ki je sestavni del sklepa, širina poti jasno razvidna. Podano naj bi bilo za neskladje med izrekom sklepa, ki bi ga bilo moč tolmačiti na način, da je nujna pot dovoljena po celotni širini nepremičnin v lasti ali solasti nasprotnih udeležencev, in skico. Nadalje iz sklepa za prvega in drugega predlagatelja ne izhaja način uporabe poti, ki je bistvena sestavina sklepa o določitvi poti. Iz razlogov nadalje ne izhaja, zakaj je odločitev glede vrste vozil brez omejitev in ali pa vsa vozila po obstoječi poti sploh vozijo. Do dejstva, na katerega sta opozarjala, da razen osebnih vozil po nujni poti, ki je razvidna iz skice, kakršnakoli druga vozila ne morejo dostopati, se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo. Za potrebe uporabe garaže in strojne lope je mogoče uporabiti le osebna vozila, kar je na zaslišanju povedal tudi prvi predlagatelj. Vse navedeno pomeni, da ni nikakršne potrebe po določitvi nujne poti za vsa vozila za prvega in drugega predlagatelja (kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa). V zvezi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da južni del parcele št. 1/1, kjer stoji strojna lopa in garaža, za svojo redno rabo nima potrebne z javno cesto, naj bi sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo (88. člen SPZ). Nujna pot se lahko ustanovi za nepremičnino kot tako in ne morebiti za njen posamezen del. Parcela št. 1/5 se po podatkih iz potrdila o namenski rabi nahaja v poselitvenem območju, a je v naravi to zemljišče travnik. Iz predloga za dovolitev nujne poti in iz vseh nadaljnjih vlog predlagateljev pa ne izhaja, za kakšne potrebe uporabljata ali bi uporabila tretji in četrti predlagatelj sebi solastno nepremičnino. Slednja tako nista opredelila načina uporabe nepremičnine, kar v konkretnem primeru predstavlja odločilno dejstvo, pri čemer pa zgolj izpovedba na zaslišanju pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti (podana naj bi bila kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 339. člena ZPP). Predlagatelja zgolj z lokacijsko informacijo nista izkazala, da bi bilo mogoče na tej parceli graditi objekt, pač pa bi navedeno dejstvo lahko izkazala le z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje parcele št. 1/5 k. o. ..., a tega nista storila. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je nujno pot za navedeno nepremičnino dovolilo, materialnopravno zmotna (pritožba se sklicuje na odločbi Cp 1333/2010 in I Cp 784/2010). Pritožnika sta v odgovoru na predlog za določitev nujne poti opozorila na dejstvo, da je pravni prednik predlagateljev ob hiši, ki stoji na parcelni št. 1/4 k. o. ..., zgradil nadstrešek za vrsto avtomobilov (in sicer praktično do roba parcele št. 1/3 k. o. ...), kar mu je onemogočilo dostop do južnega dela parcelne št. 1/1 k. o. .... Tekom postopka pa sta v pripombah na izvedensko mnenje izrecno opozorila na dejstvo, da sta nadstrešnica za avtomobila in prizidek k hiši zgrajena na črno. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem napačno uporabilo materialno pravo ter nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Črna gradnja prizidka k hiši, ki onemogoča dostop, namreč ne more imeti varstva. Rušenje črne gradnje ne more biti ovira, da se do navedenih nepremičnin ne bi moglo dostopati. Materialnopravno nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da iz razloga, ker bi z rušitvijo nastali veliki stroški, ter zaradi naklona ureditev dostopa ni možna. Sicer pa tretji in četrti predlagatelj nista izkazala (pri čemer o navedenem niti ni bilo trditvene podlage), da se bo na solastni nepremičnini gradilo. V konkretnem primeru si omenjena dva, glede na njuno izpoved, da nepremičnine ne uporabljata, več kot očitno prizadevata, da bi na račun obremenitve nepremičnin v lasti oziroma solasti nasprotnih udeležencev dosegla višjo ceno za svojo nepremičnino. Nenazadnje izpodbijani sklep neposredno podpira pasivnost organov lokalne skupnosti in nesmotrno rabo zemljišč. Ob tem, da je nepremičnina v lasti tretjega in četrtega predlagatelja v rabi travnik, je potrebno upoštevati, da se nujno pot lahko ustanovi le za redno izkoriščanje nepremičnine, ne pa za neke bodoče izredne potrebe, za katere sploh ni gotovo, da bodo nastopile. Sodišče prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo variante po predlagani poti, kjer leži črna gradnja, ni navedlo dovolj tehtnih in prepričljivih razlogov. Moralo bi oceniti še, kakšna korist bo z ustanovitvijo nujne poti nastala za gospodujoče nepremičnine in kakšna škodo bodo s tem utrpele služeče nepremičnine, vključno z morebitno okrnjeno funkcionalnostjo in zmanjšano tržno vrednostjo. Malo verjetno je, da povečana gostota prometa po sporni poti ne bo povzročila večjega hrupa in drugih ovir za uporabo nepremičnine pritožnikov. Ogroženo naj bi bilo življenje divjadi, ki se nahaja na nepremičnini parcelna št. 1/1, ki leži tik ob določeni nujni poti. V dokaz sta predlagala postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki pa ga sodišče ni izvedlo. Sodišče je kljub dejstvu, da samo nima ustreznega znanja, ugotovilo, da se divjad lahko umakne, pri čemer je v celoti prezrlo dejstvo, da bi ta lahko v pomanjkanju življenjskega prostora tudi poginila. V zvezi s predlagano varianto 4 naj bi sodišče nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo. Iz trditvene podlage ni moč ugotoviti, da bi se dosedanji objekt, zgrajen na parcelni št. 1/2 k. o. ..., v prihodnosti kdaj dozidal. Tudi objekt nasprotnih udeležencev se, v kolikor bo nujna pot potekala, tako kot jo je določilo sodišče prve stopnje, ne bo mogel dozidati. Dejstvo, da bi bilo pot potrebno zgraditi in bi to predstavljalo nove stroške, je za določitev nujne poti irelevantno. Predvsem pa višine stroškov ne podpira noben izračun ali drug ustrezen dokaz. Treba je zgolj oceniti, kakšna korist bo z ustanovitvijo nujne poti nastala za gospodujočo nepremičnino in kakšno škodo bo utrpela služeča nepremičnina, na kar pa izpodbijani sklep nima celovitih odgovor.

3. Predlagatelji so v odgovoru predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba z navajanjem, da iz izreka izpodbijanega sklepa širina po parcelah št. 1/6, 1/4 in 1/3 (vse k. o. ...) določene nujne poti ne izhaja, medtem ko naj bi bila iz skice, ki je sestavni del sklepa, ta jasno razvidna, zapade v očitno protislovje.(1) Okoliščina, da je omenjena skica (oziroma podatki, ki so iz nje razvidni) sestavni del sklepa pomeni, da je sestavni del same odločitve (izreka). Zato iz nje razvidnih značilnosti določene nujne poti (kar velja tudi za njeno širino) v izreku ni potrebno dodatno omenjati. Ker je iz izreka izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da lahko prva dva predlagatelja za potrebe svoje parcele št. 1/1 k. o. ... služeče nepremičnine uporabljata za vožnjo z vsemi vozili, tudi ne drži očitek, da naj način uporabe poti ne bi bil razviden. Kot je razvidno iz obrazložitve na 7. strani izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje pri določitvi vrste vozil izhajalo iz okoliščine, kakšen dostop je za redno rabo omenjene nepremičnine potreben (in upoštevalo izpovedbo prvega predlagatelja, ki je pojasnil, kako do nje dostopa). Pri tem pa je seveda jasno, da že sama narava (dimenzije) določene nujne poti posredno določa(2) značilnosti (vrsto) vozil, s katerimi jo bo moč uporabljati oziroma po njej voziti.(3) Izrecna pritožbena trditev, da je moč za potrebe uporabe garaže in strojne lope uporabiti le osebna vozila (češ da ostala ne morejo dostopati), je prvenstveno nedopustna pritožbena novota(4) (prvi odstavek 337. člena ZPP(5) v zvezi s 37. členom ZNP(6)), zaradi česar je (hkratno) navajanje, da gre za nesporno dejstvo, brezpredmetno. Poleg tega ne drži, da naj bi to ob svojem zaslišanju povedal prvi predlagatelj.(7) Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje v zvezi z zaključkom, da južni del parcele št. 1/1 k. o. ... (kjer stoji strojna lopa in garaža) za svojo redno rabo nima potrebne zveze z javno cesto, napačno uporabilo materialno pravo (88. člen SPZ(8)). Kot je razvidno iz samega izreka, je bila nujna pot ustanovljena v korist parcele št. 1/1 k. o. ..., pri čemer je bila nato zgolj (vsebinsko) zamejena s potrebami vožnje do strojne lope in garaže. Takšna vsebinska zamejenost ustanovljene nujne poti, ki je vezana na konkretne potrebe gospodujoče parcele, pa ni nič nenavadnega.

6. Na naroku dne 23. 11. 2012 (l. št. 38) je bilo s strani predlagateljev rečeno, da naj bi bila nujna pot glede obeh parcel (torej tudi parcele št. 1/5 k. o. ..., glede katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da nima neposrednega dostopa na javno cesto in da to med udeleženci postopka ni sporno(9)) ustanovljena za stanovanjske namene,(10) čemur sta nasprotna udeleženca nasprotovala (češ da to ne drži). Upoštevaje omenjeno je pritožbeno navajanje, da tretji predlagatelj in četrta predlagateljica nista opredelila, za kakšne potrebe uporabljata ali bi uporabila svojo nepremičnino, neprepričljivo. O nameravani gradnji na predmetni parceli sta nato tudi izpovedala, kot dokaz možnosti gradnje pa na prej omenjenem naroku predložila tudi potrdilo o namenski rabi zemljišča (priloga A17), katerega pomen nasprotna udeleženca nista osporavala oziroma (kot to počneta sedaj v pritožbi) navajala, da bi bilo moč omenjeno okoliščino dokazovati zgolj z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta za področje predmetne parcele. Tudi v tem oziru imamo torej opravka z nedopustno pritožbeno novoto(11) (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker je treba vsebino v 88. členu SPZ opredeljenega pojma redne rabe potrebno določati glede na vse okoliščine konkretnega primera, to pomeni, je potrebno ob upoštevanju (dejanskih in pravnih) značilnosti zemljišča in izkazanih interesov lastnikov (kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje) v ozir vzeti tudi bodoče stanje nepremičnine. Iz tega razloga je pritožbeni očitek, da je odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi nujne poti za parcelo št. 1/5 k. o. ..., materialnopravno zmotna,(12) ne samo pavšalen ampak tudi sicer neutemeljen. Enako velja za povsem hipotetično (z ničemer izkazano)(13) pritožbeno navajanje, da si tretji predlagatelj in četrta predlagateljica (očitno) prizadevata, da bi na račun obremenitve nepremičnin v (so)lasti nasprotnih udeležencev dosegla višjo ceno za svojo nepremičnino.

7. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je z vidika predpostavk iz 88. člena SPZ vprašanje, ali je neka zgradba črna gradnja (ali ne), nerelevantno. Dejstvo je, da zgradba (v konkretnem primeru nadstrešnica za avtomobile in prizidek) stoji, da kot taka onemogoča dostop in da bi z njeno morebitno rušitvijo nastali veliki stroški (glej 88. člen SPZ). Pritožnika poudarjata, da naj bi sodišče prve stopnje v zvezi s tem napačno uporabilo materialno pravo ter nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, a tega ne uspeta ustrezno pojasniti. Enako velja za navajanje, da je stališče sodišča prve stopnje, da naj iz razloga, ker bi z rušitvijo nastali veliki stroški (oziroma zaradi naklona), ureditev dostopa ne bi bila možna, materialnopravno nepravilno. Zakaj naj bi bilo temu tako ustrezno (konkretno) ni pojasnjeno. V zvezi s tem, zakaj ni sledilo (s strani nasprotnih udeležencev omenjeni) varianti poti, kjer stoji črna gradnja, je sodišče prve stopnje na 8. in 9. strani izpodbijanega sklepa podalo konkretne in prepričljive razloge. Hkrati je (glede obeh gospodujočih parcel) celostno odgovorilo na vse v 88. in 89. členu SPZ za ustanovitev nujne poti predvidene zahteve.(14) Pritožbeno zatrjevanje, da bi moralo oceniti tudi, kakšna korist bo z ustanovitvijo nujne poti nastala za gospodujoče nepremičnine in kakšno škodo bodo zaradi nje utrpele služeče nepremičnine(15) (vključno z njeno morebitno okrnjeno funkcionalnostjo in zmanjšano tržno vrednostjo), zato ne drži. 8. Ker gre za obstoječo pot, ki jo prva dva predlagatelja že sedaj uporabljata, pritožbena trditev, da naj bi povečana gostota prometa po njej povzročila večji hrup in druge ovire za uporabo njune nepremičnine, s strani nasprotnih udeležencev ni ustrezno (konkretno) pojasnjena. Enako velja za trditev, da naj bi bilo zaradi nje ogroženo življenje divjadi, ki se nahaja na parceli št. 1/1 (češ da bi ta v pomanjkanju življenjskega prostora lahko tudi poginila). Te trditve niso zgolj pavšalne,(16) ampak v veliki meri tudi sicer nove. V postopku na prvi stopnji (glej odgovor na predlog z dne 30.5.2012) sta nasprotna udeleženca v tem oziru problematizirala hrup (ki naj ga divjad ne bi prenašala(17)). Spričo takšnih trditev ni bilo nobenega prepričljivega razloga po postavitvi z njune strani predlaganega izvedenca. V zvezi z varianto št. 4 (ki sta jo „predlagala“ sama) je sodišče prve stopnje (upoštevaje ugotovitve v postopku angažiranega izvedenca gradbene stroke - glej mnenje z dne 20. 8. 2013) pojasnilo, da bi ta zaradi svojega poteka zelo vplivala na morebitno gradnjo novih objektov oziroma dozidavo obstoječega (na stavbni parceli št. 1/2 k. o. ...). Zatrjevanje, da naj bi bilo to (ker za dozidavo ni potrebe) brezpredmetno, predstavlja pritožbeno novoto.(18)

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP). Zaradi neuspeha s pritožbo nasprotna udeleženca sama trpita svoje stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s 37. člen ZNP). Tudi predlagatelji sami trpijo svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o pritožbi (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena in v zvezi s 37. člen ZNP).

Op. št. (1): Zaradi česar ni moč slediti niti njenemu očitku o (posledičnem) neskladju med izrekom in skico.

Op. št. (2): Skratka predstavlja dejansko (in posledično pravno) omejitev.

Op. št. (3): Kaj relevantnega naj bi nasprotna udeleženca v pripombah (vloženih dne 16.10.2013) na dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke (sodišče prve stopnje pa se do tega ni opredelilo) v tem oziru navajala (opozarjala), ni razvidno, niti pritožba tega konkretno ne pojasni (njune navedbe, da za vožnjo s tovornjaki upravičenja ni oziroma da ta ni smiselna/potrebna, to prav gotovo niso, saj posredno nakazujejo, da je tudi s temi vozili (fizično) moč dostopati).

Op. št. (4): Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.

Op. št. (5): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (6): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami Op. št. (7): Slednji je namreč ob zaslišanju dne 10. 4. 2014 omenjal tudi (službeni) kombi.

Op. št. (8): Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami Op. št. (9): Kar pomeni, da parcela ne glede na vrsto rabe, dostop potrebuje.

Op. št. (10): Ker je obravnaval primer, ko predlagateljici na gospodujoči parceli nista imeli namena graditi, ampak jo prodati, je brezpredmetno pritožbeno sklicevanje na VSL sklep I Cp 784/2010 z dne 23. 6. 2010. Op. št. (11): Zaradi česar je brezpredmetno tudi sklicevanje na VSK sklep Cp 1333/2010 z dne 18. 4. 2011. Op. št. (12): Kot tudi da podpira pasivnost organov lokalne skupnosti in nesmotrno rabo zemljišč.

Op. št. (13): Pa tudi sicer nedopustno novo.

Op. št. (14): In sicer zakaj je ustanovitev nujne poti za obe parceli upravičena (potrebna), zakaj je predlagana (izbrana) varianta optimalna in zakaj zaradi nje uporaba nepremičnin, po kateri bo potekala, ne bo onemogočena ali znatno ovirana. Okoliščina, da bi bilo potrebno pot šele zgraditi (kar bi povzročilo stroške), resda ni odločilna, vsekakor pa ni nerelevantna, kot to zatrjujeta pritožnika. Ker sodišče prve stopnje ne govori o konkretni višini stroškov, pritožbeno navajanje, da takšne višine ne podpira noben izračun ali drug ustrezen dokaz, ni jasno. Jasno je le to, da bi stroški nastali. In prav to ima sodišče prve stopnje v mislih.

Op. št. (15): Česar pritožba prav tako ne konkretizira.

Op. št. (16): Zakaj naj bi zaradi ustanovitve nujne poti, ki bo tekla po sosednji parceli, prišlo do pomanjkanja življenjskega prostora (sodišče prve stopnje ugotavlja - in pritožba temu ne oporeka - da parcela, na kateri se nahaja divjad, meri 1336 m2 oziroma da gre za večjo parcelo) in celo do pogina, ni razvidno niti (ustrezno) pojasnjeno.

Op. št. (17): Sodišče prve stopnje pa v zvezi s tem prepričljivo pojasnilo, da je parcela, na kateri se živali nahajajo, dovolj velika (večja parcela) in da se bodo zato lahko umaknile.

Op. št. (18): Kar enako velja za (tudi sicer nekonkretizirano) pritožbeno navedbo, da tudi njunega objekta (v kolikor bi obveljala s strani sodišča prve stopnje določena nujna pot) ne bo moč dozidati.