Jedro

Vsakdo ima pravico do svobodne izbire kraja bivanja. Vzrok selitve udeležencev postopka je zato pravno neodločilen. Tako kot se je nasprotna udeleženka tekom postopka preselila v najemniško stanovanje novega partnerja, zaradi česar so stroški bivanja otrok višji, se je tudi predlagatelj preselil v drug kraj bivanja, zaradi česar so posledično višji tudi stroški prevozov na stik.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo med udeležencema postopka dne 30. 7. 2011 sklenjeno zakonsko zvezo (I. točka izreka). Mladoletna otroka udeležencev je zaupalo v vzgojo in varstvo materi (II. točka izreka) ter določilo, da imata stalno prebivališče na stalnem naslovu matere (III. točka izreka). Med mladoletnima otrokoma in njunim očetom je določilo stike (IV. točka izreka). Predlagatelja je zavezalo k plačevanju preživnine v višini 215 EUR mesečno za vsakega otroka ter mu naložilo plačilo zapadlih preživninskih obrokov od 20. 4. 2020 do 31. 5. 2021 (V. točka izreka). Kar sta udeleženca postopka zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (VI. in VII. točka izreka). Sklenilo je še, da udeleženca trpita vsak svoje stroške postopka (VIII. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pritožila oba udeleženca postopka.

3. Predlagatelj izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v izpodbijanem delu spremeni, oziroma podrejeno razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ker meni, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in ker so razlogi v sklepu nejasni ter med seboj v nasprotju. Sodišče se v sklepu ni opredelilo do pravno relevantnih dejstev in ni sistematično in kronološko predstavilo razmerij med roditeljema in otrokoma. Prav tako ni zadovoljiva dokazna ocena, ki temelji na metodološkem napotku iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je varstvo in vzgojo otrok zaupalo materi na podlagi psihološkega poročila in mnenja CSD, ki je podal oceno, da potrebe otrok v konkretnem primeru narekujejo, da se otroka zaupata v vzgojo in varstvo nasprotni udeleženki, ker je večja možnost, da se bo ohranil pozitiven odnos otrok do obeh staršev, kot bi bila v primeru dodelitve otrok predlagatelju. Sodišče je spregledalo, da je mladoletni A. A. odšel na razgovor na CSD po večdnevnih stikih pri materi, zaradi česar je bil popolnoma pod njenim vplivom in vplivom njenega partnerja. Iz navedenega psihološkega poročila in mnenja izhaja, da se razmere med udeležencema niso umirile, da je družina močno vpeta v ločitveni proces ter da med staršema obstaja zelo visoka stopnja konflikta in nesoglasij pri vzgoji in varstvu mladoletnih otrok. Sodišče je tudi spregledalo, da so nekateri vidiki odnosa mladoletnega A. A. izrazitejši v relaciji do očeta, ki ga smatra kot tistega, ki mu lahko bolj zaupa in ga pogosteje potolaži, ko mu je težko. Izpostavljene okoliščine zato zahtevajo, da bi sodišče v postopku angažiralo izvedenca s področja psihologije. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je oče zamenjal zaposlitev za nedoločen čas po svoji volji. Predlagatelj je zaposlitev zamenjal izključno zaradi nevzdržnih pritiskov, groženj, žaljenja in poskusov podtikanj s strani bivše žene in njenega novega partnerja. Predlagatelj se ne strinja v delu določitve stikov z otrokoma, da prevzame otroka na domu matere. Glede na oddaljenost očeta od naslova bivanja matere (cca 120 km v eno smer) ni prav, da te stroške nosi le eden od staršev, temveč naj se predaja otrok izvaja na pol poti med materinim in očetovim novim domovanjem, ter na javnem kraju zaradi strahu pred predlagateljico in njenim novim partnerjem. Predlagatelj poleg preživnine tako nosi še stroške prevoza na stik in s stika v mesečni višini 200 EUR. Navaja, da je konec junija 2021 zaradi nakupa stanovanja sklenil kreditno pogodbo z Banko ter posojilno pogodbo s svojima staršema. Mesečni strošek kredita v višini 375,40 EUR je zato potrebno upoštevati pri stroških predlagatelja in posledično njegovi zmožnosti plačevanja preživnine. Meni, da je sodišče prve stopnje potrebe otrok previsoke ocenilo. Opozarja, da se je mati po prejetem sklepu vselila nazaj v skupno hišo na V. Navaja, da so bili stiki od 20. 4. 2020 do septembra 2020 enakomerno razporejeni, zaradi česar meni, da za to obdobje ni dolžan plačati preživnine.

4. Nasprotna udeleženka se pritožuje v delu sklepa, ki se nanaša na višino preživnine, ki jo je predlagatelj dolžan plačevati za mladoletna otroka. Meni, da je posamezne potrebe otrok sodišče prve stopnje prenizko ocenilo. Zmotno je ocenilo tudi preživninske zmožnosti udeležencev postopka. Kljub temu, da ima nasprotna udeleženka zanemarljivo višje dohodke od predlagatelja, ni mogoče šteti, da je njena preživninska zmožnost enaka predlagateljevi, ampak je zaradi preživljanja mladoletnega otroka iz prejšnje zveze ter predlagateljeve izključne uporabe njunega skupnega premoženja, manjša od predlagateljeve preživninske zmožnosti. Preživninske zmožnosti predlagatelja pa ne more zmanjševati breme prevoza na stike z otrokoma, saj se je predlagatelj samovoljno odločil poiskati službo na povsem drugem koncu države. Praktično za vse potrebe otrok poskrbi nasprotna udeleženka, ki sta ji otroka zaupana v varstvo in vzgojo. Predlagatelj z otrokoma izvaja zelo skromen obseg stikov, zato ni dvoma, da je čustveni in fizični angažma nasprotne udeleženke k varstvu in vzgoji otrok bistveno večji od predlagateljevega.

5. Udeleženca postopka na pritožbi nista odgovorila.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma zavrača pritožbeni očitek o obstoju absolutno bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo obširne, jasne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno. Sklep je zato moč preizkusiti. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča. 8. Osnovno materialnopravno izhodišče za odločanje, kateremu od staršev naj bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, potem ko je njuna zakonska zveza prenehala, so koristi otroka. Pravni standard koristi otroka je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.

9. Vloga centrov za socialno delo je v sporih o varstvu in vzgoji otrok pomembna, saj se z njihovo pomočjo sodišče seznani z dejanskimi okoliščinami, ki jih posreduje sodišču2. V konkretni zadevi je znanje s področja psihološke znanosti sodišču posredoval CSD, zato v konkretnem primeru po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo potrebe po postavitvi izvedenca psihološke stroke.

10. Dokazni postopek je pokazal, da sta oba starša primerna za vzgojo in varstvo sinov in če med njima ne bi bilo tako močno izraženega konfliktnega odnosa ter odsotna oziroma praktično neobstoječa medsebojna komunikacija, bi bili podani pogoji za skupno starševstvo.

11. Bistveno za odločitev o tem, pri katerem od staršev bosta otroka v varstvu in vzgoji, po mnenju pritožbenega sodišča ni okoliščina na strani staršev, saj imata, kljub določenim pomanjkljivostim3, oba starša ustrezne starševske kapacitete in sta torej oba primerna in sposobna za varstvo in vzgojo otrok. Iz psihološkega poročila in mnenja CSD izhaja, da sta za otroka oba starša pomembni figuri, do obeh otroka doživljata zelo pozitivna čustva, ter se ob obeh počutita dobro. Ob enaki čustveni navezanosti otrok na oba starša je ob presojanju dveh primerljivih položajev jeziček na tehtnici prevesila ohranitev obstoječih razmerij, torej da otroka ostaneta v okolju, kjer sta zakonca živela pred razpadom njune zakonske zveze in kjer otroka obiskujeta osnovno šolo ter izven šolske dejavnosti, ter izražena želja A. A., da želi do konca šolanja ostati na OŠ ...

12. Ker torej mladoletna otroka obiskujeta osnovno šolo v kraju stalnega prebivališča matere, medtem ko se je oče po razpadu skupnosti preselil v 120 km oddaljeni kraj, se izkaže odločitev sodišča, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi, pravilna. Predlagateljevo veliko in pomembno vlogo v življenju odraščajočih sinov bo predlagatelj lahko udejanjal na v danih razmerah relativno obsežnih stikih z otrokoma, na katerih bo lahko gojil nadaljnjo globoko medsebojno povezanost ter razvijal kvaliteten odnos z otrokoma.

13. Odločitev o preživnini za mladoletna otroka udeležencev postopka temelji na določbi 189. člena Družinskega zakonika,4 po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarila vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.5

14. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno in sistematično ocenilo zatrjevane izdatke otrok. V obrazložitvi sklepa navedeni zneski so le opora za oceno mesečnih potreb mladoletnih otrok in ne njihov matematični izračun, saj se zaradi dinamike življenja potrebe otrok mesečno spreminjajo.

15. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo preživninske potrebe A. A. 430 EUR. Enak znesek preživninskih potreb je ugotovilo tudi za B. B. Pritožbeno sodišče meni, da je ocenjena višina potreb v celoti sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema oceno prvostopenjskega sodišča o višini mesečnih potreb obeh mladoletnih otrok, ki je podrobno in sistematično utemeljena v točkah od 19 do 30 obrazložitve sklepa in je pritožbene navedbe udeležencev postopka v ničemer ne omajajo.

16. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o porazdelitvi preživninskega bremena med udeležencema postopka. Res je na predlagateljici večje breme oskrbe in vzgoje skupnih otrok ter ima še preživninsko obveznost do mladoletnega sina iz prejšnje zveze, vendar je sodišče prve stopnje pri porazdelitvi bremena po drugi strani pravilno upoštevalo nekoliko višji dohodek nasprotne udeleženke ter dejstvo, da vse prevoze mladoletnih otrok na stike izvaja predlagatelj, kar je velik časovni, organizacijski in nenazadnje tudi finančni doprinos.

17. Pri določitvi preživnine je pravno nepomembna okoliščina, kdo od preživninskih zavezancev uporablja posamezno stvar iz skupnega premoženja.

18. Vsakdo ima pravico do svobodne izbire kraja bivanja. Vzrok selitve udeležencev postopka je zato pravno neodločilen. Tako kot se je nasprotna udeleženka tekom postopka preselila v najemniško stanovanje novega partnerja, zaradi česar so stroški bivanja otrok višji, se je tudi predlagatelj preselil v drug kraj bivanja, zaradi česar so posledično višji tudi stroški prevozov na stik.

19. Sodišče prve stopnje je breme stikov v korist predlagatelja upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato je pritožba predlagatelja v tej smeri neutemeljena.

20. V pritožbi zatrjevana dejstva, da je nasprotna udeleženka zunanjost hiše prelepila s številnimi varnostnimi nalepkami, na katerih je orožje, da predlagatelju pošilja neprimerna grozilna SMS sporočila, da je na skupni posesti odtujila ključe od brunarice ter poskus kraje osebnega vozila nasprotne udeleženke, ne utemeljujejo predlagateljevega predloga, da bi se predaja otrok morala izvrševati na javnem kraju, kar je za otroka manj ugodno oz. prijetno, kot če čakata na prihod očeta v domačem okolju.

21. Pritožbeni navedbi predlagatelja, da je konec junija 2021 sklenil kreditno pogodbo z Banko ter posojilno pogodbo s svojima staršema, zaradi česar mu nastaja mesečni strošek v višini 375,74 EUR, kar bi bilo potrebno upoštevati pri njegovih stroških, ter da se je nasprotna udeleženka po prejetju izpodbijanega sklepa vselila nazaj v skupno hišo na V., presegata časovne meje pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa z dne 21. 5. 2021, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo6. 22. V pritožbi zatrjevani stiki v obdobju od 20. 4. 2020 do 1. 9. 2020 niso bili tako pogosti, da bi se odražali pri določitvi višine preživnine v tem obdobju, poleg tega pa tudi ni bila podana trditvena podlaga o višini stroškov (razen plačila šolskih položnic, ki jih je prvo sodišče odštelo od določene preživnine), ki naj bi jih imel predlagatelj z otrokoma v tem obdobju.

23. Ker pritožbeno sodišče ni našlo niti uveljavljanih kršitev, niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP, in ker je izpodbijana odločitev v skladu z materialnim pravom, je bilo potrebno pritožbi zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 6082/2018 navedlo, da ima poročilo CSD bistvene značilnosti in strukturo izvedeniškega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. 3 Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka je pri očetu zaznati šibkejše zavedanje pomena matere za razvoj in odraščanje otrok, po drugi strani pa tudi dogodek z dne 18. 4. 2021 matere ne prikaže v najboljši luči v smeri zasledovanja koristi otrok, ko je izkoristila stik za prevzem posesti avtomobila, ki naj bi spadal v skupno premoženje. 4 V nadaljevanju DZ. 5 VSL sodba IV Cp 126/2013. 6 Časovne meje pravnomočnosti, Aleš Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 168 – 170.