Obdelava osebnih podatkov za namene izterjave neplačane parkirnine na Hrvaškem

Datum

13.02.2024

Številka

07121-1/2024/148

Kategorije

Upravni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 31. 1. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopisa odvetnika, ki vas poziva k plačilu neplačane parkirnine na Hrvaškem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu morajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.

2. Odvetnik je upravičen do pridobivanja osebnih podatkov o domnevnih dolžnikih svoje stranke, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Prav tako Informacijski pooblaščenec nima pristojnosti za presojo vprašanj civilnopravne narave in vprašanj, povezanih s kršitvami odvetniške etike. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Skladno z določbo 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16, 36/19 in 130/22; v nadaljevanju: ZOdv) morajo, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.

Odvetnik je torej upravičen do pridobivanja osebnih podatkov o domnevnih dolžnikih svoje stranke, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica. Storitve odvetniškega poklica so v skladu z določbo 2. člena ZOdv pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih. Če odvetnik pridobiva osebne podatke iz evidence registriranih vozil, ki jo na podlagi Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17) vodi ministrstvo, pristojno za promet, je takšno pridobivanje podatkov zakonito, kadar odvetnik te podatke pridobiva za namene oprave katerekoli storitve iz 2. člena ZOdv. Le v primeru, kadar bi odvetnik podatke zgolj pridobil in pri tem ne bi opravil nobene dodatne storitve za svojo stranko, bi se v takšnem primeru zastavilo vprašanje morebitne zlorabe 10. člena ZOdv in s tem posledično sum nezakonite obdelave osebnih podatkov.

Iz vašega dopisa izhaja, da je odvetnik v konkretnem primeru poleg pridobivanja osebnih podatkov vam, kot domnevnemu dolžniku v imenu upnika (oziroma njegovega pooblaščenca – hrvaškega odvetnika, katerega je upnik predhodno pooblastil za izterjavo vašega domnevnega dolga) tudi posredoval poziv za plačilo neplačane parkirnine. Iz navedenega bi lahko izhajalo, da je odvetnik osebne podatke potreboval za opravo določene storitve odvetniškega poklica in namene zastopanja svoje stranke.

Informacijski pooblaščenec je v zvezi s pridobivanjem podatkov lastnikov oziroma uporabnikov vozil po slovenskem odvetniku za izterjavo neplačanih parkirnin na Hrvaškem v preteklosti že vodil inšpekcijski postopek. Zaključek in ugotovitve je IP predstavil v sporočilu za javnost, ki je dostopno na: https://www.ip-rs.si/novice/6051f2192c6a9.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka