Jedro

Tožnik v predlogu glede glavnega tožbenega zahtevka ne postavlja nobenega konkretnega vprašanja, kot to zahteva določba četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Izostanek ocene vrednosti spornega predmeta v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom ima v tem delu za posledico nedovoljenost revizije, s tem pa tudi nedovoljenost predloga za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo glavni tožbeni zahtevek za ugotovitev tožnikove lastninske pravice na kleti, ki je podrobneje opredeljena v izreku sodbe, pa tudi podrejeni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis tožnikove lastninske pravice v zemljiški knjigi na sporni kleti. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Obe sodišči sta presodili, da tožnik ne izkazuje pogojev za priposestvovanje sporne kleti in da klet tudi ni bila predmet nakupa v pogodbi, sklenjeni po določbah Stanovanjskega zakona (SZ).

2. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ker naj bi bilo stališče obeh sodišč tako očitno napačno, da je že arbitrarno in da ogroža pravno varnost. 3. Predlog proti odločitvi o glavnem tožbenem zahtevku ni popoln, proti odločitvi o podrejenem tožbenem zahtevku pa ni dovoljen.

4. Glavni tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice temelji na trditvi o priposestvovanju kleti, vendar v tem delu tožnik v predlogu ne postavlja nobenega konkretnega vprašanja, kot to zahteva določba četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

5. Tožnik se v predlogu ukvarja predvsem z vprašanji, ki so povezana s presojo obeh sodišč, da sporna klet ni bila predmet kupne pogodbe, zaradi česar sta sodišči zavrnili dajatveni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ta zahtevek je tožnik uveljavljal kot podrejeni tožbeni zahtevek. Kljub temu, da imata glavni tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in podrejeni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi sklenjene kupne pogodbe različno dejansko in pravno podlago, pa je tožnik v tožbi podal le eno oceno vrednosti spornega predmeta. Po ustaljeni sodni praksi tega sodišča se v takem primeru šteje, da podana ocena velja za glavni tožbeni zahtevek, podrejeni pa ostane neocenjen. Izostanek ocene vrednosti spornega predmeta v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom ima v tem delu za posledico nedovoljenost revizije (primerjaj drugi odstavek 41. člena ZPP), s tem pa tudi nedovoljenost predloga za dopustitev revizije.

6. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP in šestega odstavka 367. b člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.

7. Ker je tožnik svoj predlog za dopustitev revizije označil tudi za podrejeno revizijo, je revizijsko sodišče to vlogo z dopisom z 2. 3. 2010 odstopilo prvostopenjskemu sodišču.