Jedro

Vrhovno sodišče je že v sodbah II Ips 80/2007 z dne 28. 6. 2010 in III Ips 24/2009 z dne 23. 1. 2012 zavzelo jasno stališče, da za sklepčnost oblikovalnega in dajatvenega zahtevka ni nujno, da bi (ista) tožba morala vsebovati tudi izbrisni tožbeni zahtevek. Tožeča stranka lahko izbrisno tožbo vloži tudi kasneje oziroma kadarkoli. Zakon o zemljiški knjigi ne določa roka za njeno vložitev.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse tožbene zahtevke, s katerimi je tožeča stranka (v dveh zadevah, ki sta bili združeni v skupno obravnavanje) zahtevala razveljavitev dveh pogodb, s katerima je bila (dvakrat) odsvojena nepremičnina in sklenitev prodajne pogodbe z njo, ker naj bi imela pri njeni prodaji kot solastnik predkupno pravico (tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika). Odločitev je utemeljevalo s tem, da tožba ni bila vložena v šestmesečnem roku iz prvega odstavka 512. člena OZ.

2. Pritožbo tožnikov je pritožbeno sodišče zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo. Za zavrnitev tožbenih zahtevkov je našlo drugačno pravno podlago: tožba naj bi bila nesklepčna, ker tožeča stranka ni obenem zahtevala tudi razveljavitev prenosa v zemljiško knjigo, kar naj bi terjala določba prvega odstavka 512. člena OZ.

3. Tožnika sta vložila zoper sodbo pritožbenega sodišča revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje.

4. Prvi in tretji toženec sta na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Ker je bila na prvi stopnji odločba izdana 26. 9. 2008, torej pred 1. 10. 2008, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/2008), se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah ZPP.

Razlogi za ugoditev reviziji

6. Sporna nepremičnina je bila prodana v letu 2004. Zato je treba uporabiti določbe OZ. Ta v prvem odstavku 512. člena ureja pravice predkupnega upravičenca, če prodajalec proda stvar in prenese lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca, in če je bila tretjemu znana ali mu ni mogla ostati neznana predkupna pravica upravičenca. Predkupni upravičenec lahko „... v šestih mesecih, šteto od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu.“

7. Tožeča stranka je tako tudi ravnala. S tožbama je zahtevala razveljavitev dveh pogodb o prodaji sporne nepremičnine in še, da prodajalec z njo sklene prodajno pogodbo pod enakimi pogoji.

8. Stališče, ki ga je zavzelo pritožbeno sodišče, se je razvilo v literaturi in sodni praksi na podlagi določbe 532. člena ZOR, ki pa je drugačna od določbe prvega odstavka 512. člena OZ. Vrhovno sodišče je že v sodbah II Ips 80/2007 z dne 28. 6. 2010 in III Ips 24/2009 z dne 23. 1. 2012 zavzelo jasno stališče, da za sklepčnost oblikovalnega in dajatvenega zahtevka ni nujno, da bi (ista) tožba morala vsebovati tudi izbrisni tožbeni zahtevek. Tožeča stranka lahko izbrisno tožbo vloži tudi kasneje oziroma kadarkoli. Zakon o zemljiški knjigi ne določa roka za njeno vložitev.

9. Po povedanem je bilo treba reviziji ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP), v katerem bo moralo presoditi še tiste pritožbene razloge, ki jih ob prvem sojenju ni.

Glede stroškov postopka

10. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.