Jedro

Zaradi opuščene trajne spremembe zdravstvenega stanja je v primeru pričakovanega izboljšanja v skladu s 94. členom ZPIZ-2 določen tudi kontrolni pregled. Vprašanje zaključka zdravljenja je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati. Tudi v primeru, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostika in terapevtska obravnava, je pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem in dejavnostjo iz tretjega oziroma četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 6. 3. 2023 in številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 6. 11. 2023 in na ustavitev postopka za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja tožnika. Hkrati je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se po pooblaščencu pritožuje tožnik iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v vsakem primeru pa tožencu naloži povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbe.

3.IK I. stopnje je dne 11. 5. 2021 ugotovila, da je pri tožniku potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki bi lahko vplivali na spremembe v zdravstvenem stanju, zato invalidnosti pri tožniku še ni mogoče ugotoviti. Tožnik je v sodnem postopku zatrjeval, da pri njemu zdravljenje ni končano in je na mestu ugotavljanje invalidnosti šele po zaključenem zdravljenju. Njegove zdravstvene težave so sicer nesporno prisotne, vendar so obvladljive in se z ustrezno terapijo postopoma zmanjšujejo. V času izdaje sporne odločbe toženca o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti tožnikovo stanje ni zahtevalo razvrstitve v kategorijo invalidnosti. Izgledi za izboljšanje njegovega stanja so še boljši, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, ki se sicer opira na izvedensko mnenje. Pri njemu ne gre za trajnejše spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti z zdravljenjem, temveč je njegovo zdravstveno stanje mogoče sanirati z začasno nezmožnostjo za delo. Ob nadaljnji medikamentozni terapiji bi lahko še naprej opravljal delo na obstoječem delovnem mestu brez posebnih omejitev. Dela pomočnika vzgojitelja v vrtcu z določenimi omejitvami, ne more opravljati, delodajalec pa mu drugega dela ni zmožen zagotoviti. Tožnik je s strani delodajalca že prejel obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti z dne 27. 11. 2023. Ob omejitvah, ki so razvidne iz odločbe toženca, bo težko našel delo tudi pri drugem delodajalcu. Sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da tožnik dela pomočnika vzgojitelja opravlja od 5. 11. 2007, 2019 pa je nastopil bolniški stalež, kar pomeni, da je navedeno delo opravljal več kot 10 let brez težav, v zadnjem času pa so se mu pojavile težave v duševnem zdravju, ki so obvladljive in same po sebi ne predstavljajo razloga za trajno zmanjševanje tožnikove delovne zmožnosti. Tožnik je imel anksiozno motnjo že v času, ko je pričel z opravljanjem dela na delovnem mestu pomočnika vzgojitelja in ga je tudi normalno opravljal več kot 10 let. Sodišče je neutemeljeno sledilo zaključkom izvedenske komisije in mnenju invalidskih komisij toženca. Tožnik ne soglaša z zaključkom, da kljub dolgotrajni odsotnosti z dela ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa, saj je v času, ko je bil v bolniškem staležu od leta 2019, njegovo stanje bistveno izboljšano, potreba po jemanju zdravil pa zmanjšana, zato sta izpodbijani upravni akt in posledično sodba nepravilna in nezakonita.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Pri preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5.V tem postopku je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 6. 3. 2023 in številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 6. 11. 2023, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, in sicer psihično manj odgovorno delo z dobro strukturiranimi delovnimi aktivnostmi, pri delu naj sam odloča o tempu dela za doseganje polne delovne učinkovitosti, s polnim delovnim časom od 23. 1. 2023. Ta ocena je bila v sodnem postopku pred sodiščem prve stopnje potrjena, upoštevajoč mnenje izvedenskega organa, v katerem sta sodelovala specialista s področja tožnikovih težav.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali obstojijo pogoji za tožnikovo razvrstitev v kategorijo invalidnosti. Tožnik vztraja, da je zmožen opravljati svoje delo "vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja", brez razbremenitev.

7.Iz spisovnih podatkov izhaja, da je izvedenski organ ugotovil, da tožnik svoje delo vzgojitelja predšolskih otrok opravlja od 5. 11. 2007 dalje in da se tožnik že od leta 1999 zdravi zaradi psihičnih težav. Že v letu 2019 je bilo v okviru medicine dela ugotovljeno, da za delo pomočnika vzgojitelja predšolske vzgoje na podlagi psihološkega testiranja ni več zmožen. Izvedenski organ je pri tožniku potrdil prisotno shizotipsko motnjo,

za katero je značilno nenavadno mišljenje in vedenje, ki ga označujejo nenavadna prepričanja in strahovi, težave v tvorjenju in vzdrževanju medosebnih odnosov. Osebe s takšno motnjo se lahko v bližnjih kontaktih počutijo neprijetno in izražajo ekscentrično vedenje. V govoru lahko uporabljajo nenavadne besede, prisotno je magično mišljenje, nenavadna prepričanja in fantazije. Prisotne so tudi distorzije mišljenja.

8.Sodišče prve stopnje je vprašanje, ali je pri tožniku podana invalidnost, ugotavljalo z izvedenskim organom Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa ter specialista psihiatra. To sta specialista, ki ju je tudi pooblaščenec tožnika že sam navedel kot ključna medicinska strokovnjaka za obravnavanje sporne zadeve.

9.Neuspešen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj imajo dejanski in pravni zaključki sodišča podlago v izvedenih dokazih. Tudi po pritožbenem stališču gre za jasno, popolno, skladno izvedensko mnenje, zato sodišče ni imelo nobenega razloga, da bi nadaljevalo z dokaznim postopkom in ne bi sledilo ugotovitvam in mnenju imenovanih strokovnjakov. Izvedenski organ je pri ocenjevanju tožnikove delazmožnosti upošteval vso relevantno delovno in medicinsko dokumentacijo, nenazadnje pa se je s tožnikovim zdravstvenim stanjem seznanil tudi neposredno na osebnem pregledu.

10.Brez pravne podlage so tako pritožbene navedbe, da je sodišče nekritično sledilo mnenjem invalidskih komisij toženca, saj je bilo slednje v presoji pri za to specializiranih medicinskih strokovnjakih. Ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja, kot to zmotno zatrjuje tožnik. Invalidnost je zato potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso dokončne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanja. Zaradi opuščene trajne spremembe zdravstvenega stanja je v primeru pričakovanega izboljšanja v skladu s 94. členom ZPIZ-2 določen tudi kontrolni pregled. Vprašanje zaključka zdravljenja je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati. Tudi v primeru, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostika in terapevtska obravnava, je pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem in dejavnostjo iz tretjega oziroma četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni kot pri tožniku ni občutnega izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa.

11.Kot pravilno izpostavi sodišče v 13. točki obrazložitve, se tožnik zaradi psihičnih težav zdravi že od leta 1999, prognoza pa je slaba, saj bo shizotipska motnja prisotna celo življenje, tudi zaradi česar ponovni pregled pri psihologu ni potreben. Izvedenski organ je pojasnil, da lahko dobri kompenzatorni mehanizmi in stalna medikamentozna terapija pomagata vzdrževati določeno stopnjo ustreznega funkcioniranja. Vendar je pri tožniku že večkrat prišlo do izrazito povišane stopnje anksioznosti in težav v vedenju, vključno z impulzivnostjo, kar lahko stresno okolje

še poslabša. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se pri tožniku zdravstveno stanje izboljšuje in da je zmožen opravljati delo brez stvarnih omejitev. Nenazadnje sta člana izvedenskega organa pri tožniku ugotovila svojsko in zasuknjeno mišljenje z nenavadnimi strahovi in prepričanji, zaradi česar sta vztrajala pri potrebnosti tožniku določenih razbremenitev pri delu. Ni nepomembno dejstvo, da je tožnik od leta 2019 dalje začasno nezmožen za delo. Začasna nezmožnost za delo krije riziko trenutnih prehodnih, začasnih poslabšanj zdravstvenega stanja in ne takšnega zdravstvenega stanja, ki ne pomeni izboljšanja v takšnem obsegu, da bi bilo s strani zavarovanca utemeljeno pričakovanje opravljanja dela brez razbremenitev. V tožnikovem primeru gre za delo z otroki, ki je zahtevno in specifično delo, zato je potrebno pri oceni tožnikove delovne zmožnosti upoštevati njegovo obolenje, kot ga je ugotovil izvedenski organ. Tožniku je delo vzgojitelja oziroma pomočnika vzgojitelja (vzgoja in varstvo) odsvetovano, saj je potrebno upoštevati naravo in težo motnje ter kako ta motnja vpliva na sposobnost prilagajanja, sposobnost socialnega kontakta in organizacije, torej na vse sposobnosti, ki se zahtevajo pri opravljanju dela.

12.Neupošteven mora ostati sicer življenjski pritožbeni očitek, da mu bo zaradi določenih omejitev, pogodba o zaposlitvi odpovedana, ker mu delodajalec drugega dela ni zmožen zagotoviti. Predmet invalidskega postopka ne morejo biti vprašanja, povezana z obveznostjo delodajalca organizirati delovni proces drugače oziroma na novo sistematizirati delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista opravila, ki bi jih delavec glede na zdravstvene omejitve še naprej lahko opravljal.

13.Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče v skladu s 154. členom ZPP ter 165. členom ZPP odločilo, da nosi stroške pritožbe tožnik sam.

-------------------------------

1Navedena osebnostna motnja se pojavlja bolj pri moških v zgodnji odrasli dobi in lahko povzroča "eksarcebracijo" anksioznosti in depresije, kar pomeni, da se lahko intenzivira pri tožniku prisotna tesnobna anksiozna motnja.

2Intenzivno delo s predšolskimi otroci.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 63, 63/4, 94

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.