Jedro

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo enostavno vmesno procesno odločitev. Iz obrazložitve, čeprav skope, vendarle izhaja odločilno dejstvo, da je prepis enak zvočnemu posnetku, kar je sodišče prve stopnje preverilo s ponovnim poslušanjem zvočnega posnetka. Navedena ugotovitev in obrazložitev, kako je do nje sodišče prve stopnje prišlo, zadošča. S tem je bilo tudi ustrezno odgovorjeno na navedbe v ugovoru, v katerem se je zatrjevala neskladnost prepisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da prepis zvočnega posnetka z dne 30. 5. 2023 ostaja nespremenjen.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo svoje odločitve, v tej zvezi pa povzema ustavnosodno prakso glede poštenega postopka in zahteve po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji. Nadalje navaja, da ima tožnik v spominu, da je na 4. strani prepisa zvočnega posnetka v izpovedbi za "bo, bo" dodal "prepisano lastništvo", na 5. strani prepisa za besedilom "bomo pa uredili tudi vso dokumentacijo za prepis" pa dodal še besedo "lastništva" in na 6. strani prepisa v 7. odstavku na koncu dodal "nista bila obveščena". Predlaga ustrezno spremembo sklepa tako, da se ugovoru zoper prepis ugodi, in priglaša pritožbene stroške.

3. V predmetni zadevi gre za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper prepis zvočnega posnetka. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP o pritožbi zoper tak sklep odloča sodnik posameznik.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Uradni preizkus kršitev ni pokazal. 6. Tožeča stranka tudi neutemeljeno meni, da sprejeta odločitev ni ustrezno obrazložena. Standard razumne in izčrpne obrazložitve, kot izhaja iz navedene ustavnosodne prakse v zvezi s pravico do poštenega sojenja in pravico do pravnega sredstva (22., 23. in 25. člen Ustave RS - URS), je pravilno razumeti glede na pomen in zahtevnost odločitve in je v obravnavani zadevi ustrezno nižji. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo enostavno vmesno procesno odločitev. Iz obrazložitve, čeprav skope, vendarle izhaja odločilno dejstvo, da je prepis enak zvočnemu posnetku, kar je sodišče prve stopnje preverilo s ponovnim poslušanjem zvočnega posnetka. Navedena ugotovitev in obrazložitev, kako je do nje sodišče prve stopnje prišlo, zadošča. S tem je bilo tudi ustrezno odgovorjeno na navedbe v ugovoru, v katerem se je zatrjevala neskladnost prepisa.

7. Nenazadnje pa se v ugovoru in enako v pritožbi tožeča stranka sklicuje na svoj spomin, ne pa na sam zvočni posnetek, ki je edini merodajen v zvezi z odločitvijo o ugovoru.

8. Tudi sodišče druge stopnje je poslušalo zvočni posnetek in ugotovilo, da v pritožbi zatrjevanih dodanih besed ni na posnetku.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).