Jedro

Dolžnik je z ugovorom zastaranja terjatev (katerih zapadlost izhaja iz že priloženih listin) navedel dejstvo, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, zato je ugovor (iz tega razloga) potrebno šteti za obrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je dolžnik svojo obveznost pripoznal z izjavo dne 14.7.1996. Zaradi izjave o pripoznanju se je zastaranje ustavilo z dnem 14.7.1996, zato je ugovor zastaranja neutemeljen. Pritožba ni utemeljena. 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da terjatve izvirajo iz leta 1994 zato so že zastarale ter da izpisu iz poslovnih knjig upnika ni dati statusa verodostojnih listin, ker bi upnik (te zastarane) terjatve moral odpisati. Dolžnik je z ugovorom zastaranja terjatev (katerih zapadlost izhaja iz že priloženih listin) navedel dejstvo, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99), zato je ugovor (iz tega razloga) potrebno šteti za obrazložen (in s tem za utemeljen). Utemeljenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj plača terjatev, pa sledi samo razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (tj. v 2. tč. izreka) in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ). Vse navedbe (upnikove in dolžnikove) glede zastaranja terjatve bo presojalo sodišče v (nadaljnjem) pravdnem postopku; sodišče v izvršilnem postopku ne ocenjuje navedb, s katerimi se izpodbija ali dokazuje terjatev, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita in ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).