Jedro

V zvezi z lastništvom parcel je upravni organ pravilno pojasnil, da tožnik lastninske pravice ne more uveljavljati v tem postopku, ker to ni stvar tega postopka, v katerem gre za evidentiranje urejene meje in parcelacije, ampak je to stvar ustreznega sodnega postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka v katastrski občini ... kot urejeno evidentiral mejo (del meje) parcel 356/2 in 357 s sosednjimi parcelami 339, 351, 355, 356/1, 378/6 in 380/3; pod 2. točko izreka je v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovil naslednje spremembe: ukinitev parcel 356/2 in 357 in nastanek nove parcele 357/3; pod 3. točko izreka je navedel, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami priloga temu aktu in pod 4. točko izreka odločil, da stroškov postopka ni. V obrazložitvi navaja, da je stranka A. d.o.o., dne 27. 10. 2011 vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje njenih parcel z navedenimi sosednjimi parcelami ter parcelacije (združitve njenih parcel) v katastrski občini ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelal samostojni podjetnik B.B. s.p., ki ga je potrdil odgovorni geodet. Z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj A. d.o.o., lastnik navedenih parcel. Nadalje je bilo ugotovljeno, da ima elaborat vsebino, kot jo predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku poleg A. d.o.o., sodelovali tudi C. d.o.o., občina Gornja Radgona in D.D. - sedaj tožnik kot lastniki sosednih parcel. Vsem je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel vlagatelj kot lastnik navedenih parcel. Vse zgoraj navedene stranke so na mejni obravnavi dne 26. 8. 2011 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Ker so tako pogoji za evidentiranje meje in parcelacije izpolnjeni, je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je tožnik lastnik in posestnik parcel 357 in 356/2 (po evidentiranju parcelacije parcele 357/3), organ pojasnjuje, da je lastninsko stanje parcel razvidno iz predloženega izpiska zemljiške knjige in je lastnik parcel navedena gospodarska družba. Tudi sam je ob reševanju pritožbe preveril podatke v elektronski zemljiški knjigi in ugotovil, da je ostalo stanje nespremenjeno ter je kot lastnik navedenih parcel še vedno vpisana navedena gospodarska družba, zaradi česar so tožnikova zatrjevanja o nepravilno ugotovljenem statusu lastništva neutemeljena. Kolikor tožnik meni, da lastniški stan, ki ga izkazuje zemljiška knjiga, ni pravilen, mora pred pristojnim sodiščem sprožiti ustrezno lastninskopravno tožbo, ne more pa rešitev tega vprašanja urejati v predmetnem zemljiško katastrskem postopku. Tožnik tudi neutemeljeno ugovarja kršitev načela zaslišanja stranke, saj mu je bilo kot lastniku parcele 355 omogočeno, da kot stranka obravnavanega postopka varuje svoje pravice in koristi, s tem, da je sodeloval na mejni obravnavi in je zapisnik o mejni obravnavi tudi podpisal. Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je lastnik in posestnik nepremičnine s parc. št. 357/3, k.o.... ker jo ima skupaj z njegovimi pravnimi predniki v posesti že več kot 60 let, torej je po samem zakonu postal lastnik te parcele oziroma ima pridobljeno lastninsko pravico na originaren način. To pomeni, da vlagatelj zadevne vloge družba A. d.o.o. ni lastnik te nepremičnine, kar pomeni, da je vlogo vložila neupravičena oseba in je tako izpodbijana odločba nična. Tožnik v geodetskem postopku tudi ni bil zaslišan kot stranka, kar pomeni, da je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke. Sodišču predlaga, da odločbi z dne 27. 9. 2012 in 12. 11. 2013 odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

A. d.o.o. - sedaj stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da navedbe tožnika prereka in zahtevek tožnika v celoti zavrača. Tožnik ni lastnik in posestnik predmetne nepremičnine, saj je, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka v postopku za evidentiranje meje oz. dela meje s sosednjimi parcelami, zemljiškoknjižni lastnik te parcele stranka z interesom, kar izhaja tudi iz rednega izpisa iz zemljiške knjige, ki ga prilaga. Tožnik torej ni pridobil lastninske pravice na tej parceli po samem zakonu, kot to zmotno navaja. Parcela je bila z odločbo Okrajne zaplembene komisije v Gornji Radgoni v zvezi z odločbo Okrožne zaplembene komisije v Mariboru zaplenjena in podržavljena ter vrnjena lastnikom v naravi dne 7. 6. 1994 s pravnomočno delno odločbo in je sedaj v lasti stranke z interesom. Glede na navedeno sodišču predlaga, da zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je smiselno štelo, da tožnik izpodbija prvostopenjski akt, ker le-ta posega v njen pravno zavarovani interes oz. pravico, ne pa tudi drugostopenjski akt, s katerim je bila njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena.

V obravnavani zadevi gre za postopek evidentiranja urejene meje in postopek parcelacije. Postopek urejanja in evidentiranja meje je urejen v 3. poglavju ZEN, postopek parcelacije pa je urejen v 4. poglavju ZEN. Oba postopka se uvedeta na zahtevo lastnika parcele (28. in 48. člen ZEN). Za oba postopka je tudi treba priložiti ustrezen elaborat (prvi odstavek 29. in šesti odstavek 48. člena ZEN). Postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja parcelacije se lahko izvedeta tudi skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije (tretji odstavek 49. člena ZEN). Po drugem odstavku 29. člena in 32. člena ZEN mora elaborat ureditve meje vsebovati tudi zapisnik mejne obravnave, s sestavinami, določenimi v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel, razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena ZEN).

Parcelacija pa je tudi združitev parcel (prvi odstavek 47. člena ZEN). Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice (drugi odstavek 47. člena ZEN). Nove parcele, nastale s parcelacijo in njihove meje, se evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (prvi odstavek 48. člena ZEN).

Iz upravnih spisov izhaja, da je zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje in postopka parcelacije vložila stranka z interesom. Le-ta je po podatkih zemljiške knjige lastnica parcel 357 in 356/2 k.o. ... To pomeni, da je predmetni zahtevek vložil upravičeni vlagatelj. K predmetnemu zahtevku je bil predložen tudi enotni elaborat ureditve meje in parcelacije, ki vsebuje tudi zapisnik mejne obravnave. Iz slednjega izhaja, da so bili na mejno obravnavo poleg stranke z interesom kot lastnice zgoraj navedenih parcel vabljeni tudi vsi lastniki sosednjih parcel, med njimi tudi tožnik kot lastnik parcele 355, k.o. ... Iz zapisnika mejne obravnave je razvidno tudi, da so se s predlagano mejo in njeno označitvijo vsi lastniki parcel strinjali in so zapisnik o mejni obravnavi podpisali brez pripomb.

Iz navedenega sodišče ugotavlja, da so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za evidentiranje urejene meje in parcelacije. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitve v zadevi ne morejo vplivati. Ker je iz podatkov zemljiške knjige razvidno, da je lastnik parcel 357 in 356/2 (po evidentiranju parcelacije parcele 357/3) stranka z interesom, je neutemeljen pavšalen tožbeni ugovor, da je lastnik te parcele po samem zakonu tožnik. V zvezi z lastništvom parcel je že drugostopenjski organ pravilno pojasnil, da tožnik lastninske pravice ne more uveljavljati v tem postopku, ker to ni stvar tega postopka,v katerem gre za evidentiranje urejene meje in parcelacije, ampak je to stvar ustreznega sodnega postopka. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke. Kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, je bil tožnik pritegnjen v postopek s tem, da je sodeloval na mejni obravnavi, torej mu je bilo omogočeno, da je v postopku varoval svoje pravice in pravne koristi glede meje svoje parcele in meje sosednjih parcel. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče tudi ni našlo razlogov ničnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-