15. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožeta Reharja iz Vipave in drugih, ki jih zastopa Tanja Marušič, odvetnica v Novi Gorici, na seji dne 15. junija 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. in 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 117/03 in 128/04) Občine Vipava se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudniki izpodbijajo določbi 11. in 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Vipava (v nadaljevanju Odlok), kolikor jim nalagata plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo) za poslovne površine, na katerih imajo farme za rejo puranov. Občina naj bi poslovne površine razdelila na nepremičnine, namenjene negospodarski dejavnosti, ostali gospodarski dejavnosti, finančnemu poslovanju in trgovini z motornimi vozili. Kmetijstvo naj bi bilo uvrščeno med ostale gospodarske dejavnosti (kot so proizvodnja, predelava, gostinstvo, trgovina), ki imajo povsem drugačne zakonitosti poslovanja, kot je to vzreja perutnine ali kmetijstva nasploh. Po Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000 in nasl. – v nadaljevanju ZKme) naj bi država tej panogi posvetila posebno pozornost, ker naj bi jo usmerjala z državnimi ukrepi. Tudi kmetje naj bi imeli poseben status (drugačna ureditev socialnega in pokojninskega zavarovanja, drugačne davčne obremenitve). Zato naj njihov položaj ne bi bil primerljiv s položajem drugih gospodarskih subjektov. Pobudniki navajajo, da nepremičnin, na katerih se opravlja dejavnost vzreje perutnine, ni mogoče enakopravno obravnavati z nepremičninami, na katerih se opravlja proizvodnja, trgovina, obrt. Perutninske farme naj bi bile obremenjene z nadomestilom, za vinske kleti zasebnikov ter za kmetijska gospodarstva zaščitenih kmetij pa naj se nadomestilo ne bi plačevalo, čeprav gre za enake položaje, ker imajo vsi status kmeta. Kmetje naj bi bili obremenjeni z davki in prispevki sorazmerno njihovemu pravnemu položaju, dohodku in načinu izvajanja dejavnosti. Odlok naj bi bil v neskladju s 14. členom Ustave, z 61. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZSZ/84) in s peto alinejo prvega odstavka 2. člena ZKme.

2.Občina Vipava na navedbe pobudnikov ni odgovorila.

B.

3.Po 5. točki prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju ZUreP-1) je prenehal veljati Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju ZSZ/97), razen prve alineje 56. člena v delu, ki se nanaša na nadomestilo. Na podlagi te določbe ZSZ/97 je v veljavi ureditev plačevanja nadomestila, kot izhaja iz VI. poglavja ZSZ/84. To ureditev dopolnjujejo 180. člen ZUreP-1 in določbe 218. do 218.b člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04– ur. p. b – v nadaljevanju ZGO-1-UPB1), ki med drugim natančneje opredeljujejo stavbna zemljišča, za katera se lahko odmerja nadomestilo.

4.V obravnavanem primeru gre za zazidano stavbno zemljišče, torej gradbeno parcelo, na kateri je objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, zato je po 218 in 218.b členu ZGO-1-UPB1 odmera zanj predvidena. Odlok v 11. členu našteva kriterije za določitev njegove višine. Med njimi sta tudi lega, namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča. Glede na lego so stavbna zemljišča po 13. členu Odloka razvrščena v tri območja. Glede na namen uporabe so po 11. členu Odloka razvrščena v tri skupine: stanovanjske in poslovne površine ter v nezazidana stavbna zemljišča. Poslovne površine pa so razvrščene v štiri stopnje: v prvi so negospodarske dejavnosti, v drugi so ostale gospodarske dejavnosti, v tretji je finančno poslovanje z zavarovalnicami in pošto ter v četrti trgovina z motornimi gorivi. Zazidana stavbna zemljišča, namenjena kmetijski dejavnosti, so torej uvrščena med ostale gospodarske dejavnosti in so glede na lego območja ovrednotena z različnim številom točk: v I. območju s 450 točkami, v II. območju s 350 točkami in v III. območju z 250 točkami. Finančno poslovanje, zavarovalnice, pošta pa so ovrednotene v I. območju s 1000 točkami, v II. območju z 800 točkami in v III. območju s 600 točkami. Najvišje je ovrednotena trgovina z motornimi gorivi s 5000 točkami, in sicer ne glede na območje.

5.Pobudniki očitajo zlasti, da so na podlagi 11. člena Odloka njihova zemljišča po merilu, ki upošteva vrsto poslovne dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča, uvrščena med ostale gospodarske dejavnosti, čeprav njihov položaj ni primerljiv položaju drugih gospodarskih subjektov in zato tudi nepremičnin, na katerih se opravlja dejavnost vzreje perutnine, ni mogoče enako obravnavati kot nepremičnin, na katerih se izvajajo proizvodnja, obrt, trgovina, kar naj bi bilo v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave in z 61. členom ZSZ/84.

6.Po določbi 61. člena ZSZ/84 se za določanje nadomestila upošteva opremljenost stavbnega zemljišča, lega in namembnost, smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarski dejavnosti in merila za oprostitev plačevanja nadomestila. Dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86 – Dogovor) je v drugem odstavku 6. člena določil, da se nadomestilo glede na namembnost lahko odmerja za stanovanja, za počitniške objekte, za družbene dejavnosti, za proizvodne namene in za poslovne namene, znotraj vsakega območja pa je mogoče določiti več stopenj. Občina je kmetijsko dejavnost uvrstila med poslovne površine, glede na stopnjo pa med ostale gospodarske dejavnosti. ZKme v 1. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je kmetijska dejavnost gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev. Vzreja perutnine je torej gospodarska dejavnost. Pobudniki utemeljujejo pobudo z navedbami, da je kmetijska dejavnost posebnega pomena, kar ji priznavajo tudi druga področja (socialno in kmetijsko zavarovanje kmetov, davčni predpisi), zato bi morala biti ta specifičnost upoštevana tudi pri nadomestilu. Po peti alineji prvega odstavka 2. člena ZKmet je za uresničevanje gospodarske, prostorske, ekološke in socialne vloge kmetijstva ter njegovega sonaravnega razvoja eden izmed ciljev kmetijske politike tudi zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom. To dohodkovno raven kmetijskim gospodarstvom zagotavlja država s svojimi ukrepi (iz proračuna Republike Slovenije, iz sklada za razvoj kmetijstva, namenskih dotacij in drugih virov) in ne lokalna skupnost. Pobudniki ne navajajo nobenih prepričljivih razlogov za to, da bi bilo s stališča ustavne zahteve po enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) treba zazidana stavbna zemljišča, na katerih se opravlja kmetijska dejavnost, urediti različno glede na druge gospodarske dejavnosti.

7.Odlok v 4. členu določa oprostitve v primerih, ki so določeni z zakonom, ter za nepremičnine v lasti Občine in krajevnih skupnostih. Po prvem odstavku 5. člena so predvidene oprostitve še za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, za objekte mednarodnih organizacij in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za versko dejavnost. Po drugem odstavku 5. člena Odloka pa se na predlog lahko oprosti tudi občane, ki prejemajo denarno pomoč. Drugih oprostitev Odlok ne ureja. Zato so neutemeljene navedbe pobudnikov, da nadomestilo ni predpisano za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so vinske kleti zasebnikov, ter za stavbna zemljišča kmetijskih gospodarstev zaščitenih kmetij.

8.Pobudniki izpodbijajo tudi 12. člen Odloka, vendar za to ne navajajo posebnega razloga. Citirana določba na splošno uvršča med merila za določitev višine nadomestila tudi merilo, ki upošteva komunalno opremljenost zemljišča. Pri tem Ustavno sodišče pojasnjuje, da je morebitna nezakonita uporaba kriterijev pri odmeri nadomestila lahko predmet pravnih sredstev v postopku odmere, ne pa predmet presoje predpisov v postopku pred Ustavnim sodiščem.

9.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj