Jedro

Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. S prepričljivejšim dokazom je tako mogoče dokazati tudi, da vročitev ni bila opravljena. Povratnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Pritožbeno sodišče je verjelo iskreni in prepričljivi izpovedbi zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je povedal, da ni prejel niti obvestila o prispelem pismu niti tožbe. Zakoniti zastopnik tožene stranke je pojasnil, da bi tožbo z veseljem sprejel in se v postopku branil ter da se je takoj, ko je s strani tožeče stranke dobil račun in predlog za poravnavo, odločil, da se bo pravdal in s tem stališčem seznanil svojega pooblaščenca. Pritožbeno sodišče mu verjame, saj njegovo izpovedbo potrjujeta dopisa pooblaščenca tožene stranke tožeči stranki iz faze predpravdnega postopka (prilogi A29 in B7), s katerima je tožena stranka po pooblaščencu obrazloženo nasprotovala zahtevku tožeče stranke in tožeči stranki predložila zahtevano dokumentacijo. Zakoniti zastopnik tožene stranke je zaslišan potrdil tudi pritožbeno navedbo, da tožena stranka po prejemu obvestila o prispelem pismu vedno dvigne pisanje v roku 15 dni in se ne poslužuje tega, da bi do vročitve prišlo na podlagi fikcije. Da se tožena stranka ne poslužuje vročanja na podlagi fikcije, pa potrjuje tudi vročilnica z dne 21. 3. 2022 o vročitvi zamudne sodbe toženi stranki, iz katere je razvidno, da je tožena stranka osebno prevzela zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe plačati 12.148,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 4. 2021 dalje. Toženi stranki je naložilo, da mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 499,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

2. Zoper izpodbijano zamudno sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izvede vse predlagane dokaze in da na podlagi v pritožbenem postopku izvedenih dokazov odloči, da se zamudna sodba opr. št. I Pg 222/2021 z dne 15. 3. 2022 v celoti razveljavi in da se zadeva prepusti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer je v okviru ponovnega odločanja najprej potrebno opraviti pravilno vročitev tožbe in prilog toženi stranki v odgovor, in da se tožeči stranki naloži v plačilo vse stroške pritožbenega postopka, kot izhajajo iz stroškovnika.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker je ocenilo, da so podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je pravilna vročitev tožbe v odgovor. Sodišče prve stopnje je na podlagi obvestila sodišču o opravljeni vročitvi z dne 22. 12. 2021 ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki vročena v odgovor s fikcijo dne 21. 12. 2021. Tožena stranka v pritožbi izpodbija resničnost zapisov vročevalca v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi in trdi, da v hišnem predalčniku dne 6. 12. 2021 ni prejela obvestila, da jo na pošti čaka pisanje, ki ga mora prevzeti v roku 15 dni, prav tako pa ji dne 22. 12. 2021 v hišni predalčnik tudi ni bilo vloženo nobeno pisanje. Navaja, da se hišni predalčnik tožene stranke nahaja na notranji strani vrat in je imel dostop do njega samo direktor tožene stranke A. A., ki bi tako obvestilo kot tudi vloženo pisanje gotovo zaznal, če bi bilo dejansko oboje puščeno v hišnem predalčniku. Tožena stranka izpostavlja, da sama po prejemu obvestila vedno dvigne pisanje v roku 15 dni in da se nikoli ne poslužuje tega, da bi do vročitve prišlo na podlagi fikcije. Tožena stranka izpostavlja, da bi, tako kot je to naredila v predpravdnem delu postopka, na tožbo seveda odgovorila tudi v pravdnem postopku, v kolikor bi pisanje s tožbo seveda prejela.

6. Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. S prepričljivejšim dokazom je tako mogoče dokazati tudi, da vročitev ni bila opravljena. Povratnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.1

7. Senat pritožbenega sodišča je na seji dne 7. 9. 2022 odločil, da je v obravnavani zadevi potrebno izvesti pritožbeno obravnavo. Senat je sodnici poročevalki podelil pooblastilo za pripravo in vodenje obravnave (četrti odstavek 347. člena ZPP) in pooblastilo, da v zadevi po končani obravnavi odloči kot sodnica posameznica, ker je ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in da od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (peti odstavek 347. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče je opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je vpogledalo in prebralo obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi tožbe z dne 22. 12. 2021 (pripeto k list. št. 11 spisa), vročilnico z dne 21. 3. 2022 o vročitvi zamudne sodbe toženi stranki (pripeto k list. št. 19 spisa), e-mail pooblaščenca tožene stranke sodišču z dne 23. 3. 2022 (list. št. 20 spisa), e-mail B. B. pooblaščencu tožene stranke z dne 25. 3. 2022 (list. št. 21 spisa), e-mail Okrožnega sodišča v Kranju pooblaščencu tožene stranke z dne 6. 4. 2022 (priloga B3), e-mail, s katerim je pooblaščenec tožene stranke toženi stranki posredoval e-mail Okrožnega sodišča v Kranju z dne 6. 4. 2022 (priloga B3), fotokopijo obvestila sodišču o opravljeni vročitvi tožbe z dne 22. 12. 2021 (priloga B4), e-mail pooblaščenca tožene stranke pošti v X. z dne 15. 4. 2022 in 19. 4. 2022 (priloga B5), fotografijo hišnega predalčnika na naslovu ... (priloga B6), dopis pooblaščenca tožene stranke tožeči stranki z dne 27. 9. 2021 (priloga B7), e-mail Pošte Slovenije pooblaščencu tožene stranke z dne 20. 4. 2022 (priloga B8), odgovor na zahtevek za povračilo škode z dne 12. 5. 2021 (priloga A29), dopis Pošte Slovenije z dne 27. 9. 2022 (list. št. 47 spisa), dopis Pošte Slovenije z dne 20. 10. 2022 in pisno izjavo vročevalca C. C. z dne 12. 10. 2022 ter zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke A. A.2 Pritožbeno sodišče ni neposredno zaslišalo vročevalca C. C., ampak je na podlagi četrtega odstavka 236.a člena ZPP pridobilo njegovo pisno izjavo. Po pridobitvi njegove pisne izjave neposrednega zaslišanja vročevalca ni zahtevala nobena stranka, pritožbeno sodišče pa je ocenilo, da njegovo zaslišanje glede na to, da je v pisni izjavi navedel, da se točno ne spomni konkretnega pisma, ni potrebno. Pritožbeno sodišče je kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pooblaščenca tožene stranke D. D., ker iz pritožbenih navedb izhaja, da okoliščin vročanja tožbe ne pozna iz lastne neposredne zaznave, ampak iz pripovedovanja zakonitega zastopnika tožene stranke. Pritožbeno sodišče je okoliščine vročanja tožbe in vsebino predpravdne komunikacije med zakonitim zastopnikom tožene stranke in njenim pooblaščencem ugotovilo že na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke, dejstvo, da je pooblaščenec opravil poizvedbe glede okoliščin vročanja tožbe na pošti v X., pa je ugotovilo na podlagi e-mailov v prilogi B5, zato je ocenilo, da zaslišanje pooblaščenca ni potrebno.

9. Pritožbeno sodišče je verjelo iskreni in prepričljivi izpovedbi zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je povedal, da ni prejel niti obvestila o prispelem pismu niti tožbe. Zakoniti zastopnik tožene stranke je pojasnil, da bi tožbo z veseljem sprejel in se v postopku branil ter da se je takoj, ko je s strani tožeče stranke dobil račun in predlog za poravnavo, odločil, da se bo pravdal in s tem stališčem seznanil svojega pooblaščenca. Pritožbeno sodišče mu verjame, saj njegovo izpovedbo potrjujeta dopisa pooblaščenca tožene stranke tožeči stranki iz faze predpravdnega postopka (prilogi A29 in B7), s katerima je tožena stranka po pooblaščencu obrazloženo nasprotovala zahtevku tožeče stranke in tožeči stranki predložila zahtevano dokumentacijo. Zakoniti zastopnik tožene stranke je zaslišan potrdil tudi pritožbeno navedbo, da tožena stranka po prejemu obvestila o prispelem pismu vedno dvigne pisanje v roku 15 dni in se ne poslužuje tega, da bi do vročitve prišlo na podlagi fikcije. Da se tožena stranka ne poslužuje vročanja na podlagi fikcije, pa potrjuje tudi vročilnica z dne 21. 3. 2022 o vročitvi zamudne sodbe toženi stranki, iz katere je razvidno, da je tožena stranka osebno prevzela zamudno sodbo.

10. Ker se vročevalec C. C. vročanja konkretnega pisanja ni spomnil, zakoniti zastopnik tožene stranke pa je s svojo prepričljivo in verodostojno izpovedbo potrdil pritožbeno navedbo, da tožena stranka ni prejela niti obvestila o prispelem pismu dne 6. 12. 2021 niti tožbe s prilogami in pozivom na odgovor na tožbo dne 22. 12. 2021, pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka uspela dokazati, da so v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi tožbe z dne 22. 12. 2021 ugotovljena dejstva neresnična in da toženi stranki tožba ni bila vročena v odgovor.

11. Ker je tožena stranka dokazala, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Izpodbijana zamudna sodba je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj bi s tem prvič ugotavljalo vsa relevantna dejstva, s čimer bi stranki prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Pritožbeno sodišče je zato skladno z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo zamudno sodbo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tožbo s prilogami toženi stranki znova vročiti v odgovor.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 V. Rijavec v L. Ude idr., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 584. 2 Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je zaslišalo samo toženo stranko in ne tudi tožeče stranke, ker tožeči stranki okoliščine vročanja tožbe toženi stranki ne morejo biti znane.