Jedro

V skladu s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se nevarnost kot podlaga za izdajo predhodne odredbe domneva le, če se predlog za zavarovanje opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Določba je bila sprejeta, da bi se preprečilo oziroma omejilo možnosti zlorab ugovorov proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kadar dolžnik poda pavšalen ugovor, v katerem zanika obligacijsko razmerje z upnikom, ne pa tudi za primere, ko dolžnik v ugovoru navaja druge ugovorne razloge, s katerimi izpodbija kondemnatorni del sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe ter sklenilo, da upnik sam krije stroške predloga.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil in predlaga razveljavitev napadenega sklepa in ugoditev predlogu za izdajo predhodne odredbe. Poudarja, da je dolžnik potrdil kontno kartico, kjer so navedeni tudi računi, za katere dolžnik v ugovoru navaja, da jih ni prejel. Res da dolžnik ni oporekal obstoju poslovnega razmerja, je pa oporekal računom, ki jih je pred tem priznal. Zato je po prepričanju upnika podana situacija iz Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ko se nevarnost predpostavlja. Dolžnik oporeka obstoju terjatve, ki je nesporna, in se zato smatra, da nevarnost obstaja in bi sodišče moralo izdati predhodno odredbo. Dolžnik ne zanika obstoja obligacijskega razmerja, zanika pa obstoj terjatve, ki jo je priznal in je iz priloženih dokazov razvidno, da laže, zaradi česar bi sodišče moralo ugoditi predlogu upnika. Sodišče preozko razlaga zakonsko določbo, potrebno je iskati namen zakona. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da mu ni uspelo izkazati za verjetno nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kar bi moral izkazati v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ, če ne gre za primer, ko se nevarnost v skladu z 258. členom ZIZ domneva. Zato višje sodišče, ki ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, šteje oceno sodišča prve stopnje za pravilno.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru ni podlage za uporabo določbe prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ker je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v zadevi VL 45816/2012 sicer prerekal terjatev glede zapadlosti, ni pa zanikal obstoja obligacijskega razmerja z upnikom, kar v pritožbi ugotavlja tudi upnik.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje preozko razlagalo zakonsko določilo in bi moralo poiskati namen zakona. Res je pri razlagi določbe treba upoštevati vse uveljavljene metode, vendar to še ne pomeni, da je dopustno jasno zakonsko določbo širiti tako, kot predlaga pritožnik. V skladu s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se namreč nevarnost kot podlaga za izdajo predhodne odredbe domneva le, če se predlog za zavarovanje opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Namen zakonodajalca pri predpisu te določbe izhaja iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-I) k 4. členu. Določba je bila sprejeta, da bi se preprečilo oziroma omejilo možnosti zlorab ugovorov proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kadar dolžnik poda pavšalen ugovor, v katerem zanika obligacijsko razmerje z upnikom, ne pa tudi za primere, ko dolžnik v ugovoru navaja druge ugovorne razloge, s katerimi izpodbija kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Predpisana domneva nevarnosti za uveljavitev terjatve, kot pogoj za izdajo predhodne odredbe, ki pomeni poseg v dolžnikove pravice, terja restriktivno ne pa razširjeno razlago, kot jo predlaga pritožnik.

7. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka, višje sodišče pa je o tem odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter petega odstavka 38. člena ZIZ.