Jedro

Začasnemu zastopniku, ki je odvetnik, pripada nagrada po odvetniški tarifi.

Nagrada za naroke se prizna po tarifni številki 3102 za vse naroke skupaj in ne za vsakega posebej.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka (sklep o stroških) spremeni tako, da se stroški začasnega zastopnika odmerijo na 695,64 EUR ter je tožnik dolžan plačati še manjkajoči predujem v višini 115,04 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu 3. točke izreka potrdi.

III. Toženec je dolžan tožniku v roku 15 dni plačati pritožbene stroške v višini 65,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v 3. točki sodbe odmerilo stroške začasnega zastopnika, odvetnika R. B., na 984,36 EUR, kar se mu izplača iz založenega predujma tožnika v višini 580,60 EUR, tožnik pa je na račun sodišča dolžan plačati še manjkajoči predujem v višini 403,76 EUR v roku 15 od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti do plačila, sicer se prisilno izterja.

2.Zoper odločitev o stroških začasnega zastopnika je tožnik pravočasno vložil pritožbo. Meni, da je sodišče z izpodbijano sodbo začasnemu zastopniku stroške v višini 984,36 EUR odmerilo v nasprotju z odvetniško tarifo, saj se skladno s sodbo Vrhovnega sodišča nagrada za vse naroke prizna le enkrat in ne za vsak narok posebej. Izpodbijana sodba začasnemu zastopniku toženca priznava preveč stroškov. Navaja še, da je plačal predujem v višini 580,60 EUR, kar ni res, saj je plačal 600,00 EUR. Predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi v 3. točki izreka.

3.Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V pritožbenem postopku je sporna odločitev glede odmerjenih stroškov začasnemu zastopniku toženca ter višina plačanega predujma. Drži pritožbena navedba, da se prizna nagrada za naroke po tarifni številki 3102 za vse naroke skupaj in ne za vsakega posebej, kakor izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča z dne 14. 4. 2011, opr. št. II Ips 56/2011. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje začasnemu zastopniku priznalo nagrado za naroka 30. 11. 2010 in 16. 2. 2011, za vsakega po 262,80 EUR, nagrado za postopek 284,70 EUR, dvakratno kilometrino Postojna-Cerknica-Postojna v skupni višini 26,64 EUR, pavšalne stroške 10,00 EUR in 20 % DDV. Ker je bil ZOdvT zmotno uporabljen, je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in spremenilo izpodbijano odločitev o stroških postopka (4. točka 358. člena ZPP). Začasnemu zastopniku, ki je odvetnik, pripada nagrada po odvetniški tarifi (82. člen v zvezi s 151. členom ZZP). Za vrednost predmeta do 6.000,00 EUR znaša nagrada s količnikom 1,0 219,00 EUR (36. člen ZOdvT). Začasnemu zastopniku pripada nagrada za narok po tarifni številki 3100 in 3102 (1,3 + 1,2). Sodišče je tako ponovno odmerilo stroške začasnega zastopnika toženca, in sicer mu je priznalo nagrado za postopek po tarifni številki 3100 z 20% DDV v skupni višini 341,64 EUR, nagrado za narok po tarifni številki 3102 z 20% DDV v skupni višini 315,36 EUR, pavšalne stroške po tarifni številki 6002 z 20% DDV v višini 12,00 EUR ter kilometrino Postojna-Cerknica-Postojna v višini 26,64 EUR, kar vse skupaj znaša 695,64 EUR.

6.V preostalem pritožba ni utemeljena. Tožnik je res plačal predujem v višini 600,00 EUR, vendar iz podatkov v spisu, in sicer iz obračuna predujma, izhaja, da je bilo od plačanega predujma 19,40 EUR porabljenih za objavo sklepa o postavitvi začasnega zastopnika v Uradnem listu Republike Slovenije, tako da je od vplačanega predujma ostalo še 580,60 EUR, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.

7.Glede na navedeno je višje sodišče 3. točko izreka sodbe spremenilo tako, da znašajo pravilno odmerjeni stroški začasnega zastopnika toženca 695,64 EUR in je tožnik dolžan plačati manjkajoči predujem v višini 115,04 EUR, v preostalem pa pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o stroških v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo,

8.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem. odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Sodišče je tožniku priznalo naslednje pritožbene stroške: plačilo sodne takse za pritožbo v višini 33,00 EUR in nagrado za postopek po tarifni številki 3220 z 20% DDV v znesku 60,00 EUR, kar skupaj znaša 93,00 EUR. Tožnik je v pritožbenem postopku delno uspel, in sicer s 70 %, zato mu je toženec dolžan povrniti 65,10 EUR.