Jedro

Tožeča stranka je pravočasno razpolagala z vsemi dokumenti zavarovalne pogodbe, a je k razpisni dokumentaciji priložila le del pogodbe in sicer Dodatek št. 7, kar pa je premalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna v roku 15-ih dni plačati znesek 282.687,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2006 dalje do plačila. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 856,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je v roku iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožila tožeča stranka. Navaja, da sodišče v ponovljenem postopku ni v celoti sledilo napotkom vrhovnega sodišča, v posledici pa je ponovno napačno ugotovilo dejansko stanje. Bistvo dogovora med strankama je bilo v pravilni zunanji manifestaciji "ureditve" zavarovanja zaradi formalnih zadostitev pogojem drugega javnega razpisa. Za tožečo stranko ni bilo važno le, da je imela zavarovanje urejeno, pač pa, da je razpolagala s takšnimi dokazili o urejenem zavarovanju, kot je bilo objavljeno v javnem razpisu. Sodišče v 9. točki obrazložitve ni ugotavljalo relevantnih stvari - tožeča stranka namreč ni očitala toženi stranki, da zavarovanje ne bi bilo urejeno, pač pa kršitev dogovora o tem, da ji bo izročena polica, ki bo ustrezala pogojem razpisa. Sodišče to obrazlaga v točkah od 10. do 12, a dejanskega stanja ni ugotovilo v zadostni meri. Sodišče ni napravilo ustrezne dokazne ocene o obstoju dogovora glede police, pač pa je zaključilo, da je tožeča stranka pretrgala vzročno zvezo, ker je k prijavi na drugi razpis predložila samo dodatek št. 1 in ne tudi potrdila o zavarovanju z dne 23.2.2006, kar pa ne drži. Ta ugotovitev je posledica napačne dokazne ocene. Tožeča stranka je v tožbi jasno navedla, da je potrdilo z dne 23.2.2006 priložila k razpisni dokumentaciji in je to ugotovilo tudi Vrhovno sodišče. Prvo sodišče je vpogledalo zgolj v odškodninski zahtevek, ki ga je pred tem sporom tožeča stranka poslala toženi in na podlagi tega zaključilo, da k prijavi na razpis ni predložila potrdila. Če bi pritožnica vedela, da je predložitev potrdila za sodišče odločilno dejstvo, bi lahko še pravočasno pogledala v spis za javna naročila. Pravdni stranki sta se za potrebe drugega razpisa dogovorili za ureditev polic in ne ureditev zavarovanja. Zato obrazložitev sodišča, da je bilo v diskreciji tožene stranke, kako bo to naredila, brez pomena. Sodišče ni upoštevalo, da v skladu z določili OZ, zavarovalno pogodbo dokazuje zgolj in samo polica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča in njegovo materialnopravno stališče. Oboje je jasno in prepričljivo utemeljeno v razlogih izpodbijane sodbe. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje, ker je v njih tudi vsebovan odgovor na drugačna pravna stališča v pritožbi. Glede pritožbenih navedb je dodati, da med strankama ni spora, da je imela tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno (urejeno) tudi zavarovanje odgovornosti skladno s 33. členom ZGO-1, kar je bil tudi eden od pogojev drugega javnega razpisa. V ponovljenem postopku pa je sodišče ugotovilo in svojo ugotovitev tudi ustrezno obrazložilo (točka 9 obrazložitve sodbe), da je tožena stranka v potrditev izpolnjevanja zahteve iz 33. člena ZGO-1, tožeči stranki, poleg osnovne police, pogojev in klavzule, izdala še Dodatek št. 7 in Potrdilo o zavarovanju z dne 23.2.2006. Vsi ti dokumenti skupaj predstavljajo zavarovalno pogodbo. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev prvega sodišča, da je tožeča stranka k razpisni dokumentaciji priložila le Dodatek št. 7, ne pa ostalih listin, ki so skupaj predstavljale zavarovalno pogodbo.

5. Polica je osrednja listina v zavarovalnem pravu. OZ natančno navaja vse sestavine, ki jih polica mora vsebovati - je dokaz o vsebini in obstoju pogodbe. Stranki lahko v polico vpišeta še druge podatke. Očitno sta v obravnavanem primeru stranki to vpisali (Dodatek št. 7, Potrdilo o zavarovanju z dne 23.2.2006). Tožeča stranka je z vsemi temi dokumenti razpolagala, a je k razpisni dokumentaciji priložila le Dodatek št. 7. Drži navedba v pritožbi, da je tožeča stranka v tožbi (točka III) navajala, da je k razpisni dokumentaciji priložila tudi potrdilo z dne 23.2.2006, a je bila to le trditev tožeče stranke, ki bi jo ta morala tudi dokazati. Ne drži pa navedba, da je to ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS. VS je v sklepu III Ips 23/2011, v točki 14 navedlo, da gre za trditve tožeče stranke, ki pa bi lahko vplivale na odločitev, če bi bile dokazane. Trditve tožeči stranki ni uspelo dokazati. V odškodninskem zahtevku, ki ga je tožeča stranka naslovila na toženo stranko pred vložitvijo tožbe, je sama navajala, da je po prejemu dopisa naročnika o neizbiri ponudnikov temu poslala dopis, v katerem se je sklicevala na Potrdilo tožene stranke z dne 23.2.2006 in je to Potrdilo med drugim tudi priložila. Da Potrdilo ni bilo priloženo dokumentaciji že ob vložitvi te, pa je potrdil tudi član razpisne komisije T.V. Povedano pomeni, da je tožeča stranka pravočasno razpolagala z vsemi dokumenti zavarovalne pogodbe, a je k razpisni dokumentaciji priložila le del pogodbe in sicer Dodatek št. 7, kar pa je premalo. Trditev, da je posredovala tudi Potrdilo z dne 23.2.2006, pa ne more vplivati na drugačno odločitev, saj je bilo le-to podano prepozno in zato ga razpisna komisija ni upoštevala.

6. Če je tožeča stranka kljub povedanemu menila, da je bila njena dokumentacija posredovana razpisni komisiji ustrezna, pa bi lahko vložila revizijo, česar pa tudi ni storila.

7. Pritožnica očita sodišču, da o vprašanju, ali je bilo Potrdilo priloženo dokumentaciji ni zaslišalo priče Ž.Š. Priči takšno vprašanje ni bilo postavljeno. Če je tožeča stranka sodila, da je to vprašanje pomembno, bi ga lahko postavila sama, pa tega ni storila. Sicer pa je priča v zvezi s potrdilom povedala, da ga je zahtevala zaradi sebe, da se je zaščitila pred morebitno odgovornostjo zaradi napak.

8. Ni dvoma, da sta se pravdni stranki za potrebe drugega javnega razpisa naročnika javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o. v letu 2006 dogovorili, da bo tožena stranka uredila zavarovalno pogodbo tako, da bo ta ustrezala pogojem drugega javnega razpisa - da bo skladna s 33. členom ZGD-1. Tožena stranka je to uredila. V namen ustreznosti je poleg zavarovalne police izdala še Dodatek št. 7, Potrdilo z dne 23.2.2006. Vsi ti dokumenti skupaj so predstavljali zavarovalno pogodbo. Tožeča stranka pa je k razpisnim dokumentom priložila le del pogodbe - Dodatek št. 7, kar pa je premalo. Iz obrazloženega obvestila in sklepa o oddaji javnega naročila (priloga A2) jasno izhaja, da tožeča stranka ni predložila osnovne police. Kot že povedano tožeča stranka je razpolagala s polico, a je ni priložila dokumentaciji. Za takšno ravnanje ni odgovorna tožena stranka, pač pa tožeča stranka sama.

9. Po povedanem pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353 člen ZPP).