Jedro

Iz vsebine pogodb o prevzemu dolga in navedb upravitelja v otvoritvenem poročilu izhaja, da je stečajni dolžnik dolg prevzel in poravnal v okviru medsebojnega zapiranja terjatev tožeče stranke in stečajnega dolžnika tako, da je ob tem prenehal tudi dolg stečajnega dolžnika do tožeče stranke. Sodišče je zato pravilno presodilo, da objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan, saj se je z izpodbijanimi dejanji sicer zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika, hkrati pa so se v enaki višini znižale njegove obveznosti do tožeče stranke, kar pomeni, da je čista vrednost njegovega premoženja ostala enaka.

Sodišče prve stopnje z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi tožeča stranka na podlagi njegovega poziva dodala trditveno podlago za uporabo drugega materialno pravnega določila

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „V razmerju med stečajnim dolžnikom S. A. d.o.o. - stečaju in toženo stranko se razveljavijo učinki pogodbe o prevzemu dolga, sklenjene dne 13. 1. 2011 med S. d.d., in S. A. d.o.o., v korist tožene stranke, na podlagi katere je S. A. d.o.o. toženi stranki plačal znesek 1.180,64 EUR.

V razmerju med stečajnim dolžnikom S. A. d.o.o. - v stečaju in toženo stranko se razveljavi učinek plačila denarnega zneska 1.180,64 EUR, izvedenega dne 14. 1. 2011 na podlagi pogodbe o prevzemu dolga z dne 13. 1. 2011. Tožena stranka mora v stečajno maso stečajnega dolžnika S. A. d.o.o. - v stečaju v 15 dneh plačati denarni znesek 1.180,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 2. 2012 dalje do plačila.“ - v II. točki izreka odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje pravdne stroške.

2. Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato je mogoče skladno z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka nista dovoljena pritožbena razloga.

6. Tožeča stranka je kot upnik v stečajnem postopku nad S. A. d.o.o. - v stečaju (v nadaljevanju: stečajni dolžnik) z izpodbojno tožbo (269. člen do 278. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP) zahtevala razveljavitev učinkov 1) pogodbe o prevzemu dolga z dne 13. 1. 2011, s katero je stečajni dolžnik prevzel dolg tožeče stranke do tožene stranke v višini 1.180,64 EUR, ter 2) na tej podlagi dne 14. 1. 2011 izvedenega plačila denarnega zneska v isti višini. Zatrjevala je, da je stečajni dolžnik opravil izpolnitev toženi stranki, ne da bi bila slednja zavezana opraviti nasprotno izpolnitev. Ob tem se je sklicevala na objektivni pogoj izpodbojnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP, ki je podan, če se čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika zmanjša tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz vsebine pogodb o prevzemu dolga (priloga A6; II. člen pogodbe) in navedb upravitelja v otvoritvenem poročilu (priloga A8) izhaja, da je stečajni dolžnik dolg prevzel in poravnal v okviru medsebojnega zapiranja terjatev tožeče stranke in stečajnega dolžnika tako, da je ob tem prenehal tudi dolg stečajnega dolžnika do tožeče stranke. Presodilo je, da objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan, ker se je z izpodbijanimi dejanji sicer zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika za znesek 1.180,64 EUR, hkrati pa so se v enaki višini znižale njegove obveznosti do tožeče stranke, kar pomeni, da je čista vrednost njegovega premoženja ostala enaka (prim. 10. člen ZFPPIPP). Pojasnilo je še, da iz navedb pravdnih strank ne izhaja, da bi izpodbijana dejanja ustrezala kateri drugi opredelitvi objektivnega pogoja izpodbojnosti.

8. Pritožnik z obširnimi navedbami o 1) (ne)obstoju kritnega razmerja med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, torej o (ne)obstoju obveznosti stečajnega dolžnika do tožeče stranke, 2) fiktivnosti nakazil tožeče stranke stečajnemu dolžniku ter 3) (ne)prenehanju konkretne terjatve stečajnega dolžnika do tožeče stranke izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. S tem pa uveljavlja pritožbeni razlog, ki v sporu majhne vrednosti ni upošteven. Poleg tega navedene trditve predstavljajo pritožbene novote (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), saj tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje trditev tožene stranke o prenehanju dolga stečajnega dolžnika do tožeče stranke ni niti prerekala. Sodišče prve stopnje je tako ob ugotovljenem dejanskem stanju opravilo pravilno materialno pravno presojo, da se z izpodbijanimi pravnimi dejanji stečajna masa stečajnega dolžnika ni zmanjšala, s tem pa objektivni pogoj izpodbijanja ni podan.

9. Pritožbeni očitek o storjeni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožeče stranke, da so zaradi izpodbijanih dejanj drugi upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, ni utemeljen. Že v presoji, da se z izpodbijanimi dejanji čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika ni zmanjšala, je namreč vsebovan tak zaključek (prim. prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Če do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja ni prišlo, pogoj manjšega poplačila ostalih upnikov stečajnega dolžnika ne more biti izpolnjen.

10. Pritožbene navedbe, da se je tožeča stranka sklicevala na celoten 271. člen ZFPPIPP, pri čemer je navajala tudi ugodnejši položaj tožene stranke pri njenem poplačilu, ne držijo. Tožeča stranka se na objektivni pogoj izpodbojnosti iz druge alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni sklicevala niti ni navedla ustrezne trditvene podlage za uporabo te določbe. Sodišče prve stopnje z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi tožeča stranka na podlagi njegovega poziva dodala trditveno podlago za uporabo drugega materialno pravnega določila (prim. 7. člen in 285. člen ZPP ter sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 96/2006 z dne 17. 4. 2008). Kršitev dolžnosti po materialnem procesnem vodstvu pa sicer predstavlja kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki v obravnavanem sporu ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga. Ta kršitev lahko v določenih primerih preraste v kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar v konkretni zadevi takšna kršitev ni podana.

11. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).