Jedro

Ker gre za premoženjsko pravni spor, pri katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi (3. odstavek 382. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretnem primeru tožnik ni ravnal po 2. odstavku 186. člena ZPP in v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedel. Ker si tožeča stranka ni na omenjeni način zagotovila pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da izstavi tožeči stranki listino, na podlagi katere se bo lahko vpisala njena lastninska pravica na nepremičnini parc. št. 333/22, vl. št. 163 k. o., ker bo v nasprotnem primeru to listino nadomestila sodba. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je vložila odgovor, v katerem izpodbija revizijske navedbe tožene stranke. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je s tožbo z dne 22.6.1987 zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ker gre za premoženjsko pravni spor, pri katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi (3. odstavek 382. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretnem primeru tožnik ni ravnal po 2. odstavku 186. člena ZPP in v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedel. Ker si tožeča stranka ni na omenjeni način zagotovila pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP). Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1. odstavka 155. člena in 1. odstavka 166. člena ZPP. Tožeča stranka nosi stroške svojega odgovora na revizijo, ker teh v konkretnem primeru ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotna stranka.