Jedro

Izkazalo se je, da podatki iz izkaza poslovnega izida in iz bilanc stanja kažejo na negativen trend poslovanja, da je imel dolžnik v zadnjem času daljše obdobje blokiran TRR in da je na eni od nepremičnin dolžnik poleg že obstoječe hipoteke ustanovil še zemljiški dolg, kar vse skupaj nedvomno kaže, da obstoji objektivna nevarnost, da realizacija terjatve ne bo možna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici delno ugodilo ugovoru dolžnika in predhodno odredbo razveljavilo v delu, v katerem je bil dovoljen vpis predznambe na v izreku naštetih nepremičninah. V preostalem delu pa je ugovor zavrnilo. Iz razlogov sklepa glede zavrnitve ugovora izhaja, da sta izpolnjeni obe predpostavki za izdajo predhodne odredbe iz 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper zavrnitev ugovora se pritožuje dolžnik in sicer nasprotuje zaključku sodišča, da je upnik verjetno izkazal nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zgolj bilance dolžnika namreč za tak zaključek ne zadoščajo. Pomembno je, ali iz bilance kot celote izhaja gospodarjenje, ki bo v prihodnje zagotovilo zadostna likvidna sredstva, tega pa sodišče sploh ni ugotavljalo, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Finančno stanje, kot izhaja iz bilance za leto 2012 je zgolj odraz stanja v gradbeništvu. Dolžnik je vse do izdaje predhodne odredbe normalno posloval in ni bil blokiran in je v celoti pokrival obveznosti do upnikov. Redno odplačuje obveznosti iz kredita, kar je sodišče napačno ocenilo in zato nepravilno ugotovilo, da dejstvo da je dolžnik odplačal 11.000 EUR posojila ne more omajati ugotovitev sodišča o obstoju objektivne nevarnosti. Tudi v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti. Izdana predhodna odredba je nesorazmeren in prestrog ukrep, stranki je na ta način praktično onemogočeno poslovanje in ji nastaja huda gospodarska škoda. Podrejeno pa dolžnik meni, da bi zadostovala že odredba z vpisom predznambe zastavne pravice za nepremičnino ID 1. Njena vrednost je namreč dovolj visoka, da pokriva terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, z zemljiškim dolgom in tudi potencialno terjatev upnika v predmetnem postopku (po cenitvi izvedenca 235.790 EUR). Dolžnik še poudarja, da se ne izogiba plačilu, temveč dejansko ni bil seznanjen z odstopom terjatve, tožeča stranka pa do danes prenosa terjatve ni izkazala.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predhodno odredbo izdalo na podlagi podatkov bilance stanja, na podlagi podatkov o obremenitvi nepremičnine s parc. št. 1 k.o. L. ter tudi na podlagi podatkov o blokiranih TRR. Slednje za ugovor ni bilo sporno, dolžnik je trdil drugače šele v pritožbi, kar pa je glede na določbo 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prepozno. Sodišče se je opredelilo do vseh odločilnih dejstev, zato očitana kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upnik izkazal nevarnost, da bo realizacija terjatve kasneje onemogočena. Za tak zaključek ni nujno potrebna pridobitev bonitetne ocene, bistveno je, da se obstoj nevarnosti presoja celovito. Bonitetna ocena je nenazadnje izdelana prav na podlagi podatkov, s katerimi je sodišče prve stopnje razpolagalo in se do njih opredelilo. V zvezi z razlago teh podatkov pritožba konkretnih navedb nima, sklicevanje na to, da ni bonitetene ocene ne zadošča (če meni, da bi bonitetna ocena pokazala povsem drugačno stanje, pa bi jo nenazadnje lahko dolžnik sam priložil ugovoru). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da podatki o zalogah, denarnih sredstvih, kapitalu, dolgoročnih obveznostih in čisti izgubi kažejo na negativen trend poslovanja. Prva trend pa kaže na prihodnje možnosti zagotavljanja sredstev za poplačilo obveznosti, zato ne drži, da se sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Nevarnost za uveljavitev terjatve je ocenjevalo, kot rečeno, na podlagi več podatkov in ne le bilance stanja. Izkazalo se je, da podatki iz izkaza poslovnega izida in iz bilanc stanja kažejo na negativen trend poslovanja, da je imel dolžnik v zadnjem času daljše obdobje blokiran TRR in da je na eni od nepremičnin dolžnik poleg že obstoječe hipoteke ustanovil še zemljiški dolg, kar vse skupaj nedvomno kaže, da obstoji objektivna nevarnost, da realizacija terjatve ne bo možna. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo predhodne odredbe zahteva, da je izkazana objektivna nevarnost, zato ni pomembno, ali je vse slabše stanje posledica subjektivnih ali objektivnih okoliščin.

Pritožbene trditve, da naj bi bila izdana predhodna odredba nesorazmeren in prestrog ukrep pa predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (dolžnik niti ne pojasni, zakaj jih je podal šele v pritožbi), zato jih po določbi 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Na podlagi povedanega je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).