Jedro

Upravni organ je sporno pisanje vročal preko pošte, torej pri organu, kjer bi morali drugo in tretje tožeča stranka prevzeti pisanje in v smislu 2. odstavka 101. člena ZUP opraviti dejanje postopka, zato za obravnavani primer velja, da se vročitev ne bi mogla šteti za opravljeno na dan, ko pošta ne dela. Za tak primer v tej zadevi pa ne gre, saj je splošno znano dejstvo, da pošte v Sloveniji delajo tudi ob sobotah.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeče stranke so dne 3. 11. 2009 vložile tožbo zoper enotno dovoljenje za gradnjo dveh stanovanjskih dvojčkov na zemljišču s parc. št. 1689/93 k.o. ..., ki je bilo dano investitorjema A.A. in B.A. iz Ljubljane. Tožbo vlagajo zaradi nepopolno napačno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev postopka in predlagajo, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Prizadeti stranki A.A. in B.A., oba ... ulica 294, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnik C.C. iz Ljubljane, v odgovoru na tožbo predlagata, da sodišče preveri, ali je bila predmetna tožba vložena pravočasno. Navajata, da je prvostopenjski organ izdal potrdilo o dokončni in pravnomočnosti enotnega dovoljenja za gradnjo, iz katerega izhaja, da je odločba postala dokončna dne 5. 10. 2009, pravnomočna pa dne 4. 11. 2009. Tožbo je bilo treba zavreči kot prepozno.

Sodišče uvodoma v zvezi z vročitvijo drugostopenjske odločbe prvo tožeči stranki D.D. ugotavlja, da je iz povratnice o vročitvi drugostopenjske odločbe, ki se nahaja v upravnih spisih, razvidno, da ji je bila odločba osebno vročena 19. 9. 2009. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tako začel teči dne 20. 9. 2009 in se je iztekel v ponedeljek 19. 10. 2009. Iz dohodnega žiga Upravnega sodišča Republike Slovenije (in k tožbi pripadajoči kuverti) je razvidno, da je bila tožba vložena priporočeno po pošti dne 3. 11. 2009, to je štirinajst dni po preteku zakonskega tridesetdnevnega roka iz 1. odstavka 23. člena ZUS-1, nedvomno torej prepozno.

V zvezi z vročitvijo izpodbijane odločbe drugo in tretje tožeči stranki E.D. in F.D. sodišče ugotavlja, da jima je bila vročitev opravljena v skladu s 3. in 4. odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/99, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP). V 3. odstavku citiranega določila je določeno, da v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tako, kot je določeno v 1. odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s 4. odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po 3. odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja, če obvestilo tega opozorila nima, takšna vročitev ne ustvarja pravne domneve vročitve.

Iz pripadajočih sporočil o prispelem pismu za drugo in tretje tožečo stranko je razvidno, da jima je bilo obvestilo o prispelem pismu v predalčnik na naslovu stalnega prebivališča puščeno dne 18. 9. 2009. Na tem obvestilu je bilo navedeno, da se osebne vročitve po 1. odstavku 87. člena ZUP ni dalo opraviti, zato lahko pisanje osebno prevzameta na pošti na naslovu Dolenjska cesta 43, Ljubljana. Iz obvestila je tudi razvidno, da sta bila izrecno opozorjena na posledice, da se v primeru, če pisma ne bosta prevzela v 15 dnevnem roku, po 4. odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Na obvestilu sta bila tudi opozorjena, da lahko pismo prevzameta v roku 15 dni, ki začne teči od 19. 9. 2009. V skladu s 4. odstavkom 87. člena ZUP se torej šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Glede štetja rokov ZUP v 2. odstavku 100. člena določa, da v primeru, če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. V 101. členu ZUP je nadalje določeno, da začetka in tega rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji (1. odstavek). Če je zadnji dan rok nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika (2. odstavek). Citirana določila ZUP veljajo za vse roke, ki tečejo v upravnem postopku, kot tudi za organe, pri katerih je treba opraviti kakšno dejanje postopka. Ker je upravni organ sporno pisanje vročal preko pošte, torej pri organu, kjer bi morali drugo in tretje tožeča stranka prevzeti pisanje in v smislu 2. odstavka 101. člena ZUP opraviti dejanje postopka, za obravnavani primer velja, da se vročitev ne bi mogla šteti za opravljeno na dan, ko pošta ne dela. Za tak primer v tej zadevi pa ne gre, saj je splošno znano dejstvo, da pošte v Sloveniji (tudi v Ljubljani na Dolenjski cesti 43), delajo tudi ob sobotah.

Sodišče ugotavlja, da sta bili drugo in tretje tožeča stranka o pisanju obveščeni dne 18. 9. 2009, 15- dnevni rok za prevzem pisanja je začel teči naslednji dan in se je tako iztekel v soboto, dne 3. 10. 2009, ko bi morala pisanje osebno tudi prevzeti na pošti. Glede na zgoraj navedeno stališče sodišča se v skladu z 2. odstavkom 101. člena v povezavi z 4. odstavkom 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev pisanja drugo in tretji tožeči stranki opravljena v soboto, dne 3. 10. 2009. Od naslednjega dne, torej od 4. 10. 2009, je treba tudi šteti začetek 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek, dne 2. 11. 2009. Druga in tretje tožeča stranka pa sta tožbo vložili dne 3. 11. 2009, torej sta jo vložili dan prepozno.

Sodišče ugotavlja, da so vse tožeče stranke tožbo vložile prepozno, zato jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.