Jedro

Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopno sodišče. Pritožnik, ki je v predmetnem postopku zavarovanja ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za njeno vložitev, slednjega od odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti dalje ne more več imeti, saj je upnik utemeljeval svoj predlog za odlog postopka zavarovanja do takrat, ko bo o tem izrednem pravnem sredstvu odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Upnik je vložil pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo predlog upnika, da se postopek zavarovanja odloži do odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti v tej zadevi zavarovanja in podrejeni predlog, da sodišče (zaradi istega razloga) zemljiškoknjižni predlog utesni na takšen način, da dovoli predznambo hipoteke na podlagi nedokončnega sklepa, zoper katerega je vloženo izredno pravno sredstvo.

Zoper to odločitev se je upnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in prvenstveno uveljavljal procesno kršitev, ker se sodišče sploh ni opredelilo do njegovega predloga, da je odlog potreben zaradi vložitve izrednega pravnega sredstva; sodišče v svoji odločitvi ni navedlo razlogov, zakaj je predlog zavrglo. S tem je podana kršitev iz 14. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Nadalje je prvostopnemu sodišču upnik očital nepravilno uporabo materialnega prava, ker bi po njegovem mnenju sodišče ob pravilni uporabi 7. točke 40. člena Zakona o zemljiški knjigi moralo vknjižiti hipoteko za zavarovanje denarne terjatve po sklepu že pred njegovo pravnomočnostjo. Po mnenju pritožnika velja tudi v postopku zavarovanja 9. člen ZIZ o nesuspenzivnosti pravnih sredstev ter 46. člen ZIZ o opravljanju izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Upoštevajoč navedeno se zastavna pravica na nepremičnini vknjiži po uradni dolžnosti takoj, ko izvršilno sodišče pošlje nepravnomočen sklep o zavarovanju z obvestilom zemljiškoknjižnemu sodišču. Dejstvo je, da je vrstni red vknjižbe hipoteke za poplačilo upnice bistvenega pomena. Če bi bila pravilna razlaga prvostopnega sodišča, da se obvestilo sodišča za vknjižbo hipoteke po sklepu o zavarovanju umakne, ne glede na to, da postopek zavarovanja še ni zaključen, upnik sploh ne bi imel pravnega interesa za vložitev izrednega pravnega sredstva v postopkih zavarovanja z ustanovitvijo hipoteke. Ker pa je vložitev takšnega pravnega sredstva izjemoma dopustna, je potrebno počakati z izbrisom hipoteke tako v primerih rednega, kot tudi v primerih izrednega pravnega sredstva.

Pritožba ni dopustna.

Po tem, ko je bil v predmetni zadevi sklep o zavarovanju terjatve upnika z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (sklep Okrajnega sodišča v Piranu Z 1, z dne 28.6.2011) razveljavljen in predlog upnika za zavarovanje zavržen (s sklepom tukajšnjega pritožbenega sodišča II Ip 374/2011, z dne 13.10.2011), je bila zoper to odločitev vložena zahteva za varstvo zakonitosti. Prav vložitev tega izrednega pravnega sredstva je bil razlog za vložitev upnikovega predloga za odlog postopka zavarovanja do odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za varstvo zakonitosti. Medtem je prvostopno sodišče o predlogu upnika odločilo z izpodbijanim sklepom tako, da ga je zavrglo; dne 11 6. 2014 pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo tudi o zahtevi za varstvo zakonitosti in jo je s sklepom III Ips 12/2013 zavrnilo.

Za vsako zahtevo stranke, da o njej odloča sodišče, velja, da mora izkazati pravovarstveni interes. Ta procesni pogoj mora biti torej izpolnjen tudi pri pritožbi. Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopno sodišče. Pritožnik, ki je v predmetnem postopku zavarovanja ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za njeno vložitev, slednjega od odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti dalje ne more več imeti, saj je upnik utemeljeval svoj predlog za odlog postopka zavarovanja do takrat, ko bo o tem izrednem pravnem sredstvu odločeno. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika kot nedovoljeno zavrglo.