Jedro

Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da predstavlja bolezen ali poškodba že sama po sebi opravičljiv razlog za neudeležbo na naroku. Osnovno pravilo je ravno nasprotno; bolezen ali poškodba v načelu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, ki pomeni zastoj v sodnem postopku, saj pravica do sodnega varstva ene stranke ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke. Če se stranka zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti obravnave, mora poskrbeti za pooblaščenca, ki jo bo ustrezno zastopal. Bolezen ali poškodba je zato lahko opravičljiv razlog za preložitev naroka le, če je v razmerju do datuma razpisanega naroka nenadna oz. nepredvidljiva, če je torej nastopila tik pred narokom tako, da se stranka na to spremembo ni imela časa in možnosti pripraviti (prim. I Cpg 345/2017 in druge).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 523316/2016 z dne 20. 5. 2016 in VL 97214/2016 z dne 29. 9. 2016 tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo.

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi kršitve 6. odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da ostaneta v izreku navedena sklepa o izvršbi v veljavi v celoti.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se je predmetni postopek začel pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-E, (ki se je začel uporabljati 14. 9. 2017), je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep pravilno utemeljilo na določbah do tedaj veljavnega zakona (ZPP-D, prim. prvi odstavek 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/17).

6. Iz utemeljitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje razpisalo poravnalni narok za dne 21. 12. 2017. Stranki sta bili nanj pravilno vabljeni in nista izkazali upravičenih razlogov za izostanek oz. ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da iz opravičeni razlogov nista mogli priti na narok (šesti odstavek 282. člena ZPP). Ker na poravnalni narok ni pristopila nobena stranka, jo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Zato je sodišče prve stopnje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo tudi v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da poravna terjatev, in postopek ustavilo (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, v zvezi s prvim odstavkom 441. člena ZPP in tretji odstavek 188. člena ZPP).

7. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je že dne 7. 11. 2017 obvestila sodišče, da se predsednik upravnega odbora P. F. zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti obravnave, razpisane za dne 9. 11. 2017. Naknadno je bilo dne 21. 11. 2017 poslano še zdravniško potrdilo, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da bo zakoniti zastopnik dalj časa nezmožen opravljati delo. Sodišče bi moralo te okoliščine upoštevati pri razpisu poravnalnega naroka za dne 21. 12. 2017. Obstajajo splošne znane okoliščine, iz katerih izhaja, da P. F. iz opravičenih razlogov ni mogel priti na razpisan narok. Pritožnica navaja, da prilaga še odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, iz katere izhaja, da je P. F. od 20. 11. 2017 v bolniškem staležu, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedene odločbe ni v spisu, čeprav ta odločba ni bistvena za odločitev.

8. ZPP v tretjem odstavku 282. člena določa, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Šesti odstavek tega člena pa določa, da se določbe prejšnjih odstavkov uporabijo, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oz. ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.

9. Pritožnica ne napada ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila pravilno vabljena in da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek. Pritožnica je mnenja, da iz splošno znanih okoliščin izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Navedenemu stališču pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Iz opravičila tožeče stranke, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje preklicalo narok, razpisan za dne 9. 11. 2017, je razvidno, da predsednik upravnega odbora P. F. sporoča, da se iz zdravstvenih razlogov (hospitaliziran) ne more udeležiti obravnave v navedeni zadevi. Iz naknadno predloženega zdravniškega potrdila izhaja, da pacient čaka na poseg in pričakuje dalj časa nezmožnost večjih fizičnih in psihičnih obremenitev (prim. opravičilo z dne 7. 11. 2017 na list. št. 91 spisa in zdravniško potrdilo z dne 20. 11. 2017 na prilogi A18 spisa). Na podlagi navedenega je bil narok, razpisan za dne 9. 11. 2017, preklican in preložen na 21. 12. 2017. Iz podatkov v spisu je razvidno, da tožeča stranka ni predlagala preklica oz. preložitve naroka, razpisanega za 21. 12. 2017, niti ni sodišča obvestila o nadaljnjih zdravstvenih težavah P. F. se do vložitve predmetne pritožbe. Ni pravilno niti pritožbeno stališče, da iz splošno znanih okoliščin izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Zdravstveno stanje njenega zastopnika ni splošno znano dejstvo.

10. Po določilu drugega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži zaradi zdravstvenih razlogov le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Pravni pojem "upravičeni razlogi" je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard, katerega razloga mora v vsakem posameznem primeru upoštevati učinek zamude naroka na procesno pravni položaj stranke, od sodišča pa zahteva tehtanje različnih pravic in načel, ki so v konfliktu (v tem primeru pospešitev, koncentracija in gospodarnost postopka na eni strani ter na drugi strani pravica stranke do izjavljanja in zahteva, naj bo postopek tak, da čimbolj zagotavlja materialnopravno pravilnost sodne odločbe in s tem pravno varstvo resničnim imetnikom pravic materialnega prava, prim. J. Zobec, Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 4. knjiga, stran 208).

11. Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da predstavlja bolezen ali poškodba že sama po sebi opravičljiv razlog za neudeležbo na naroku. Osnovno pravilo je ravno nasprotno; bolezen ali poškodba v načelu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, ki pomeni zastoj v sodnem postopku, saj pravica do sodnega varstva ene stranke ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke. Če se stranka zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti obravnave, mora poskrbeti za pooblaščenca, ki jo bo ustrezno zastopal. Bolezen ali poškodba je zato lahko opravičljiv razlog za preložitev naroka le, če je v razmerju do datuma razpisanega naroka nenadna oz. nepredvidljiva, če je torej nastopila tik pred narokom tako, da se stranka na to spremembo ni imela časa in možnosti pripraviti (prim. I Cpg 345/2017 in druge).

12. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaradi izostanka strank s poravnalnega naroka štelo, da je tožba umaknjena in je zato ustavilo postopek.

13. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).