Jedro

Postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenih po 1. 1. 2003, na katerih je bila etažna lastnina (delno) že vzpostavljena izven postopka za vzpostavitev etaže lastnine po ZVEtL, ni mogoče voditi. ZVEtL ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava ter obstoječih procesnih predpisov. Razmerja med etažnimi lastniki se v zvezi s stavbami, zgrajenimi po 1. 1. 2003, urejajo v skladu z določili SPZ ter SZ-1. Kadar obstaja možnost vzpostavitve etažne lastnine ter določitve pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim po 1. 1. 2003, na podlagi določil SPZ in SZ-1, teh postopkov ni mogoče voditi po pravilih ZVEtL.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji nepravdni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo nepravdni postopek zaradi ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam z naslovi Ulica 50 (ident. št. 001), Ulica 51 (ident. št. 002), Ulica 52 (ident. št. 002) ter Ulica 53 in 54 (ident. št. 004), vse X (točka I. izreka), ter odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (točka II. izreka). Predlagateljem je še naložilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa navedejo vrednost spornega predmeta (točka III. izreka).

2. Predlagatelji zoper takšen sklep vlagajo pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zatrjujejo pa tudi kršitev ustavnih pravic, ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi. Navajajo, da je po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o odločanju pripadajočega zemljišča k stavbi - ZVEtL, veljavnem do vključno 18. 7. 2017, za stavbe zgrajene po 1. 1. 2003 mogoče predlagati ugotavljanje pripadajočega zemljišča samo v primeru, ko je bila etažna lastnina na stavbi vzpostavljena po določilih ZVEtL, sicer pa ne (26. in 30. člen ZVEtL). Novi zakon, t.j. ZVEtL-1, v 41. členu določa, da se postopek za ugotavljanje pripadajočega zemljišča lahko začne, če je bila stavba, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, zgrajena pred 1. 1. 2003. V 57. in 58. členu prehodnih določb pa ZVEtL-1 ureja nadaljevanje že začetih postopkov. Predlagatelji so 18. 7. 2017 vložili predloge za vzpostavitev (dokončanje) etažne lastnine na stavbah, h katerim se določa pripadajoče zemljišče v tem postopku. Istega dne, torej v času veljavnosti ZVEtL, je bil vložen tudi predlog za določitev skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam. Navedeno pomeni, da je izpolnjen pogoj za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi prvega odstavka 26. člena ZVEtL, saj je vložen predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, na katerih bo etažna lastnina vzpostavljena (dokončana) v postopku po ZVEtL. S tem je izpolnjen tudi pogoj iz 58. čelna ZVEtL-1, ki ga sodišče v sklepu napačno razlaga. Po navedenem členu se določila ZVEtL uporabljajo tako za vzpostavitev etažne lastnine kot tudi za določitev pripadajočega zemljišča, saj prvi odstavek 26. člena ZVEtL izrecno določa, da se v primerih, ko je etažna lastnina na stavbi nastala po 1. 1. 2003 in je bila etažna lastnina vzpostavljena po določilih ZVEtL, lahko predlaga določitev pripadajočega zemljišča tudi za take stavbe. ZVEtL-1 v 58. členu tako izrecno določa uporabo ZVEtL v primerih, ko je etažna lastnina vzpostavljena po določilih ZVEtL. Sodišče pri razlagi 58. člena ZVEtL-1 in primerjavi le-tega s 57. členom ZVEtL-1 neustrezno uporabi argumentum a contrario. Člen 57 ZVEtL-1 s členom 58 istega zakona nima nobene veze, razlika je že v besedilu. V primerih, ko je etažna lastnina na stavbah nastala po 1. 1. 2003, predlog za dokončanje etažne lastnine pa je bil vložen pred uveljavitvijo ZVEtL-1, mora zato sodišče ta postopek dokončati po določilih ZVEtL, prav tako pa tudi drugo fazo oblikovanja etažne lastnine, to je določitev pripadajočega zemljišča. Predlagatelji nadalje navajajo, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj je z nezakonitim ravnanjem predlagateljem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem v postopku, ki ga določa zakon. V pravdnem postopku pravice predlagateljev niso ustrezno zavarovane. Sodišče prve stopnje pa je z razlago prehodnih določb ZVEtL-1 kršilo tudi ustavne pravice predlagateljev do enakega varstva pravic, saj ni upoštevalo splošne prepovedi retroaktivnosti zakonov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelji prvenstveno izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje, da predmetnega predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni po 1. 1. 2003 ni (več) mogoče voditi ne po pravilih dosedanjega zakona - ZVEtL, ne po pravilih zdaj veljavnega zakona - ZVEtL-1. Trdijo, da konkretni primer izpolnjuje pogoje iz 26. člena ZVEtL, s tem pa tudi pogoje po 58. členu ZVEtL-1, kar pomeni, da se mora njihov predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča obravnavati po določilih do tedaj veljavnega zakona, t.j. ZVEtL. Takšno materialnopravno naziranje predlagateljev je zmotno, zato mu pritožbeno sodišče ne more pritrditi.

5. Presoja sodišča prve stopnje, da predmetne zadeve ni moč obravnavati niti po določilih ZVEtL-1 niti po določilih ZVEtL, je pravilna. ZVEtL-1 se uporablja zgolj za stare stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003 (prim. 1. člen ZVEtL-1), medtem ko so bile stavbe, h katerim predlagatelji predlagajo določitev pripadajočega zemljišča, zgrajene v letu 2004. ZVEtL pa je pretežno interventni zakon, namenjen omejenemu številu neurejenih primerov, nastalih v preteklosti, ne pa urejanju vsakršnih spornih razmerji med etažnimi lastniki v zvezi z vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča. Postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenih po 1. 1. 2003, na katerih je bila etažna lastnina (delno) že vzpostavljena izven postopka za vzpostavitev etaže lastnine po ZVEtL, ni mogoče voditi. ZVEtL ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava ter obstoječih procesnih predpisov. Razmerja med etažnimi lastniki se v zvezi s stavbami, zgrajenimi po 1. 1. 2003, urejajo v skladu z določili Stvarnopravnega zakonika - SPZ ter Stanovanjskega zakona - SZ-1. Kadar obstaja možnost vzpostavitve etažne lastnine ter določitve pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim po 1. 1. 2003, na podlagi določil SPZ in SZ-1, teh postopkov ni mogoče voditi po pravilih ZVEtL.

6. Predlagatelji predlagajo ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča (zemljiška parcela ID znak... 81/24) k štirim stavbam v D., ki so bile zgrajene v letu 2004 in na katerih etažna lastnina še ni bila dokončana. Trdi, da lastninska pravica etažnih lastnikov na posameznih delih stavb je v zemljiški knjigi že vpisana, solastninski deleži na skupnih delih pa niso določeni. Pri zemljiški parceli, katero predlagatelji uveljavljajo kot pripadajoče zemljišče k stavbam, je v zemljiški knjigi vpisana solastnina (poimensko določenih) lastnikov posameznih delov stavb. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje, katere pritožba ne izpodbija, so kot lastniki predmetne parcele vpisani zdajšnji etažni lastniki stavb (predlagatelji) in tisti nekdanji etažni lastniki stavb (nasprotni udeleženci), ki so lastninsko pravico na posameznem delu stavbe prenesli na nove (etažne) lastnike, vendar hkrati s stanovanjem niso prenesli tudi solastniškega deleža na parceli pripadajočega zemljišča. Ob podanem dejanskem stanju je očitno, da obseg in lastništvo na zemljiški parceli št. 81/24 k.o. X nista nedoločena oziroma neurejena, saj je vpisana solastnina na parceli. Do delne vzpostavitve etažne lastnine na stavbah in vpisa solastnine na parceli, ki predstavlja pripadajoče zemljišče, ni prišlo v postopku po ZVEtL, temveč najverjetneje na pravnoposlovni oziroma pogodbeni podlagi po določilih SPZ in SZ-1 (prim. 105. člen SPZ, 3. člen SZ-1). Pritožbene navedbe, da je potrebno obravnavani predlog predlagateljev obravnavati v postopku po ZVEtL, so tako neutemeljene.

7. Čeprav iz drugačnih razlogov, kot jih navajajo predlagatelji, pa gre pritrditi pritožbi v delu, ki nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da se bo postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Po oceni sodišča prve stopnje med predlagatelji in nasprotnimi udeleženci obstoji spor o tem, ali so nasprotni udeleženci še vedno dejanski solastniki sporne parcele, torej spor o lastninski pravici. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo le na podlagi vloženega predloga predlagateljev, ne da bi le-tega predhodno posredovalo v izjavo nasprotnim udeležencem. Ker se nasprotni udeleženci o predlogu predlagateljev še niso izjavili, ni znano, ali podanemu predlogu dejansko nasprotujejo ali ne. Sodišče prve stopnje je obstoj spora med predlagatelji in nasprotnimi udeleženci prejudiciralo, zato je odločitev o odstopu zadeve v pravdni postopek preuranjena. Ali resnično obstaja spor o lastninski pravici med predlagatelji in nasprotnimi udeleženci, ki terja obravnavo v pravdnem postopku, se bo izkazalo šele po tem, ko bo predlog posredovan nasprotnim udeležencem v izjavo. Takrat bo tudi možen odstop zadeve v pravdni postopek.

8. Predlagatelji želijo doseči, da se v zemljiški knjigi spremeni vpis pri parceli št. 81/24 k.o. X, iz trenutno vpisane solastnine poimensko določenih oseb v skupno lastnino vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavb. Ker stališče nasprotnih udeležencev v zvezi s takšnim predlogom ni znano, odstop zadeve v pravdni postopek (še) ni mogoč, prav tako ni mogoče obravnavanje predloga po določilih ZVEtL, saj je (so)lastništvo parcele že znano in vpisano v zemljiško knjigo. Vsekakor pa gre za urejanje razmerji med solastniki oziroma etažnimi lastniki po določilih SPZ (prim. 110. člen SPZ), katere sodišče vodi po pravilih nepravdnega postopka (ki ni postopek ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča po ZVEtL).

9. Ker je pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo kršitev, na katero opozarja pritožba, je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo z obravnavanjem predloga predlagateljev nadaljevati v nepravdnem postopku (vendar ne po pravilih ZVEtL) ter predlog vročiti v izjavo nasprotnim udeležencem. Po prejemu njihovih izjav pa presoditi, ali med njimi obstaja spor o lastninski pravici na obravnavani zemljiški parceli, ki terja odstop zadeve v pravdni postopek.