Jedro

Tožena stranka je svojo obveznost podati pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga izpolnila, tako da je tožnika v predhodno izdani disciplinski odločbi pisno opozorila, da bo v primeru ponavljanja kršitev v enaki ali podobni obliki, odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 8. 1. 2009, s katero je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka po izteku odpovednega roka tožniku dolžna zagotoviti vse pravice iz dela in po delu, ga pozvati nazaj na delo v skladu z odpovedano pogodbo o zaposlitvi ter mu za obdobje, ko ni delal, obračunati in izplačati pripadajočo plačo v višini plače, ki bi jo prejemal v skladu z odpovedano pogodbo o zaposlitvi, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih plač do plačila, ter mu vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo obdobje, ko ni delal, odvesti vse ustrezne davščine in prispevke ter mu priznati vse ostale pravice iz delovnega razmerja. Zavrnilo je tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper takšno sodbo se tožnik pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana, ker naj bi 3. 12. 2008 znova prišel na delo v vinjenem stanju. Pred tem pa je bila tožniku dne 15. 9. 2008 izdana odločba o disciplinskem ukrepu opomina zaradi istovrstne kršitve, zaradi katere mu je bila kasneje odpovedana pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je bil v prvem odstavku 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007) določeni pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen s tem, da je bilo v zadnjem odstavku obrazložitve disciplinske odločbe izrecno navedeno, da bo v primeru ponavljanja tovrstnih kršitev predsedniku uprave družbe dana podlaga, da tožniku lahko izda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz odločbe o izreku disciplinskega ukrepa izhaja, da gre za disciplinski ukrep na podlagi 175. člena ZDR in ne za opozorilo v smislu 83. člena ZDR. Stališče tožene stranke in sodišča prve stopnje pomeni, da je bil tožnik za isto kršitev dvakrat sankcioniran. S takšnim načinom se podvajajo disciplinske sankcije za eno kršitev, kar je nedopustno in v nasprotju s temeljnim načelom sankcioniranja. Tožena stranka v postopku pred izdajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tako ni upoštevala določbe prvega odstavka 83. člena ZDR, saj odločba o izreku disciplinskega ukrepa ne more predstavljati opozorila v smislu 83. člena ZDR. V preostalem se tožnik sklicuje na dosedanje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikovemu zahtevku ugodi.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je tožnik prejel pravilno in ustrezno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka se pri tem sklicuje na stališče vrhovnega sodišča v sodbi opr. št. VIII Ips 179/2007 z dne 20. 10. 2008, da zadošča tudi opozorilo, posredovano po elektronski pošti, saj gre po naravi stvari za pisno obliko. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razloga, ki je naveden v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz prvega odstavka 83. člena ZDR s tem, da je tožnika v disciplinski odločbi z dne 15. 9. 2008 pisno opozorila, da bo v primeru ponavljanja kršitev v enaki ali podobni obliki, tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Prvi odstavek 83. člena ZDR namreč določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60-ih dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve, pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti drugače določeno, vendar ne dlje kot v dveh letih.

Tožena stranka je dne 8. 1. 2009 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ker je tožnik 3. 12. 2008 ponovno prišel na delo v vinjenem stanju. Upoštevajoč v 1. odstavku 83. člena ZDR predpisani „postopek pred odpovedjo s strani delodajalca“, od predhodnega pisnega opozorila ni smelo miniti več kot leto dni. Glede na to, da je bila disciplinska odločba izdana 15. 9. 2008, je očitno, da je ta rok bil upoštevan. Tudi predhodno opozorilo, vsebovano v disciplinski odločbi, je bilo izdano v okviru rokov iz prvega odstavka 83. člena ZDR, to je pred potekom 60 dni od ugotovitve kršitev oziroma pred potekom šestih mesecev od nastanka kršitve. Kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere je bil tožnik pisno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, je bila storjena 7. 8. 2008, disciplinska odločba pa je bila izdana 15. 9. 2008, kar je pred potekom subjektivnega oziroma objektivnega roka iz prvega odstavka 83. člena ZDR.

Bistvo določbe prvega odstavka 83. člena ZDR je, da delodajalec delavcu ne more redno odpovedi pogodbe o zaposlitvi že zaradi prvega kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, temveč ga mora predhodno pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pri opozorilu gre le za opomin pred izgubo zaposlitve, če bi delavec nadaljeval s kršenjem pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delavec je s tem obveščen, da bo odpuščen, če bo nadaljeval s takšnim ravnanjem. Disciplinska odločba vsebuje nedvomno opozorilo tožniku, da v kolikor bo ponavljal kršitev v enaki ali podobni obliki, mu bo delodajalec lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Nenazadnje je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep opomina pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki že sam po sebi pomeni opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovnih kršitev.

Zmotno je tožnikovo prepričanje, da tožena stranka pisnega opozorila iz disciplinske odločbe ne bi smela upoštevati kot opozorila v smislu določbe prvega odstavka 83. člena ZDR, ker to pomeni, da je tožnik za isto kršitev dvakrat sankcioniran. Pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR po svoji naravi ni disciplinska sankcija, temveč gre zgolj za seznanitev delavca z možnostjo, da bo odpuščen, če bo nadaljeval s kršitvami pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato ni mogoče šteti, da bi bila tožniku zaradi istega dogodka dvakrat izrečena sankcija.

Tožena stranka je pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnila tudi obveznosti iz drugega odstavka 83. člena in je tožniku omogočila zagovor v razumnem roku, saj je bilo vabilo na zagovor tožniku vročeno 10. 12. 2008, zagovor pa je bil opravljen 7. 1. 2009. Ravnanje tožnika, ki je prišel vinjen na delo (z alkotestom je bilo ugotovljeno, da je imel 1,4 promila alkohola v izdihanem zraku), prav gotovo pomeni kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 3. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožniku je že na podlagi predhodnega opomina moralo biti jasno, da ne sme pričeti z delom, če ni trezen, kakor to tudi določa 4. člen pravilnika tožene stranke o ugotavljanju vinjenosti oziroma omamljenosti delavcev.

Odpoved je bila podana v okviru rokov iz 6. odstavka 83. člena ZDR, to je pred potekom 60 dni od ugotovitve utemeljenega razloga in pred potekom šestih mesecev od nastanka tega razloga. Utemeljen razlog za odpoved je bil ugotovljen že ob sami kršitvi, to je 3. 12. 2008, istega dne pa je tudi nastal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je bila podana 8. 1. 2009, torej 36 dni po nastanku utemeljenega razloga.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podan s pritožbo uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava, prav tako tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.