Jedro

Materialne določbe (osmi del DZ), ki so podlaga pri imenovanju skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne nudita 57. in 58. člen ZNP-1.

V skladu s splošno določbo o udeležbi v nepravdnih postopkih, prvim odstavkom 21. člena ZNP-1, je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja, ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene veze status udeleženca v postopku.

Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) A. A. za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).

V skladu s prvim odstavkom 265. člena DZ sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. Sodišče v tej odločbi določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika. Sodišče v postopku za postavitev pod skrbništvo začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda.

Izvedeni dokazni postopek ni pokazal, da bi nasprotni udeleženki zaradi njenega psihofizičnega stanja (upada umskih sposobnosti, ki jih zatrjuje predlagateljica) nastajala škoda na finančnem in zdravstvenem področju. Nestrinjanje predlagateljice z ravnanji in odločitvami nasprotne udeleženke ne utemeljuje sklepa, da je ta nerazsodna in si s svojimi ravnaji škoduje do te mere, da bi bil upravičen takojšen poseg v njene osebnostne pravice s postavitvijo začasnega skrbnika.

Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja. Gre za enega hujših posegov v nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS), zato tak poseg ne more biti utemeljen z željo po večjem nadzoru nad posameznikovimi odločitvami, četudi se z njimi ne strinjamo, če v postopku ni izkazano, da je zmožnost razsojanja osebe, ki naj se postavi pod začasno skrbništvo, hudo prizadeta.

Izrek

I. Pritožbi udeleženke A. A. se ugodi in se sklep N 68/2021 z dne 28. 3. 2022 spremeni tako, da se izrek sedaj glasi: „Predlogu A. A., da nastopa kot udeleženka postopka, se ugodi.“

II. Pritožba predlagateljice zoper sklep z dne 16. 5. 2022 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Glede sklepa N 68/2021 z dne 28. 3. 2022

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A., da nastopa kot udeleženka postopka.

Povzetek pritožbenih navedb

2. Proti sklepu sodišča prve stopnje se je pritožila udeleženka A. A., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. Prepričana je, da se utegne njen pravni položaj s postavitvijo skrbnika bistveno spremeniti. Sodišče bi moralo pritožnico pozvati k ustrezni dopolnitvi predloga, če je menilo, da je ta nepopoln. Navaja, da se lahko po določbi 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) nepravdnega postopka udeležujejo tudi vse tiste osebe, katerih pravni položaj bo ali utegne biti prizadet s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Pritožnica je res navajala razloge, zaradi katerih meni, da njena mama ne potrebuje skrbništva, saj za svojo mamo že sama dovolj vestno in odgovorno skrbi. Obenem pa je želela izpostaviti, da predlagateljica ni primerna za skrbnico njuni mami, ker so koristi predlagateljice v navzkrižju s koristmi nasprotne udeleženke. Navedbe in dejanja predlagateljice kažejo, da je predmetni postopek sprožila zaradi osebnih interesov in je tako domnevati, da bi kot skrbnica nasprotne udeleženke izpodbila vse pravne posle, sklenjene med pritožnico in nasprotno udeleženko, s čimer bi nedvomno posegla v pravice in koristi pritožnice. Lahko bi zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kar je v škodo pritožnice ter v interesu predlagateljice. Pritožnica je s strani nasprotne udeleženke že pooblaščena na bančnem računu nasprotne udeleženke in ima pooblastilo dvigovati denar v njeno korist. V primeru, da te naloge prevzame skrbnik, pritožnica finančno ne bo zmogla skrbeti za nasprotno udeleženko v takem obsegu, kot doslej, kar bi prav tako lahko vodilo do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Meni, da bi predlagateljica v primeru skrbništva slabo skrbela za premoženje nasprotne udeleženke. Posledice slabega upravljanja s premoženjem bi bremenile pritožnico, saj je dolžna po pogodbi o dosmrtnem preživljanju poskrbeti tudi za domsko oskrbno nasprotne udeleženke, ko/če bo ta potrebna. Navaja, da je sodna praksa v takem primeru že sprejela stališče, da nastop obveznosti preživljanja staršev, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje, ni zgolj uveljavljanje ekonomskega interesa, temveč tudi pravnega. Sodna odločba, ki bi se glasila na postavitev predlagateljice za skrbnico, bi zagotovo izjemno vplivala tudi na njen pravni položaj, zato je pritožba utemeljena.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo in se strinja z udeležbo A. A. v tem postopku.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani nepravdni zadevi se postavlja vprašanje, ali A. A., ki je hči nasprotne udeleženke, izpolnjuje pogoje za udeležbo v postopku, ki teče zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

7. Materialne določbe (osmi del Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ), ki so podlaga pri imenovanju skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne nudita 57. in 58. člen ZNP-1.

8. V skladu s splošno določbo o udeležbi v nepravdnih postopkih, prvim odstavkom 21. člena ZNP-1, je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja, ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene veze status udeleženca v postopku.

9. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču, da je „Pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes skrbi za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam.“. Izhajati je treba iz ustavne pravice do družinskega življenja (53. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS), pri čemer je v ospredju pravica do družinskega življenja osebe, o postavitvi katere se odloča, torej spoštovanje njenih (čustvenih) vezi z družinskimi člani. Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko udeleženi družinski člani, ki imajo interes za njeno dobrobit.

10. Glede na raznolike oblike sožitij med ljudmi pa po mnenju pritožbenega sodišča dejstvo, da gre za (ožjega) družinskega člana, samo po sebi še ne vodi v zaključek, da temu zgolj zaradi sorodstvene veze pripada status udeleženca postopka iz naslova pravnega interesa. Pomembna je torej narava medsebojnega odnosa, iz katere je moč sklepati, da je udeležba v postopku smiselna zaradi varstva dobrobiti osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča. V predmetni zadevi je ključno, da je nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog z dne 3. 1. 2022 nasprotovala postavitvi pod skrbništvo, saj je sposobna razumeti pomen svojih ravnanj in skrbnika ne potrebuje ter že v tej vlogi izrecno navedla, da se s hčerko A. A. dobro razume, ji povsem zaupa in sta druga drugi vir opore ter pomoči. Iz odgovora na predlog prav tako izhaja, da A. A. zanjo ustrezno skrbi in, da, če bo nasprotna udeleženka kdaj potrebovala skrbnika, bo za skrbnika predlagala prav njo. Svojo vez z A. A. je nasprotna udeleženka dodatno pojasnila v odgovoru na pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za udeležbo, ki je bil vročen predlagateljici ter Centru za socialno delo kot udeležencu postopka. Poudarila je, da se strinja z udeležbo A. A. v tem postopku. Navedla je, da je z njo največ in praktično v vsakodnevnem stiku, saj ta skrbi za vse njene potrebe, se dogovarja za zdravniške preglede in z drugimi izvajalci različnih storitev, usklajuje termine, poskrbi za njeno prehrano ter za druge njene potrebe in želje. Ker nasprotna udeleženka od začetka septembra 2021 ne vozi več avtomobila, je od takrat dalje še bolj odvisna od pomoči hčerke A. A. Po njeni oceni A. A. vsekakor izkazuje pravni interes za priznanje statusa udeleženca v tem postopku, saj je z njo sklenila tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je ta zavezala skrbeti za njene interese in potrebe.

11. V skladu z 243. členom DZ sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice ter če je to v korist varovanca. Upoštevanje želje varovanca se na tej podlagi razteza tudi v fazo odločanja o udeležbi določene osebe v postopku. Glede na to, da nasprotna udeleženka vključitvi A. A. v postopek ne nasprotuje, temveč prav nasprotno, se z njo strinja, je po prepričanju pritožbenega sodišča treba udeležbo A. A. v predmetnem postopku dopustiti. Iz razlogov, ki jih je nasprotna udeleženka navedla že v odgovoru na predlog za postavitev pod skrbništvo, nedvomno izhaja, da vez s hčerko A. A. šteje za pomembno in jo ocenjuje kot osebo, ki skrbi za njeno dobrobit oziroma interese. Podobno izhaja iz predloga za udeležbo, ki ga je vložila A. A. Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku tako zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) A. A. za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).

Glede sklepa N 68/21 z dne 16. 5. 2022

Odločitev sodišča prve stopnje

12. Sodišče prve stopnje je s tem sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za postavitev začasnega skrbnika.

Povzetek pritožbenih navedb

13. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje predlagateljica, izpodbija ga v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljice za postavitev začasnega skrbnika ugodi ter za začasnega skrbnika postavi B. B. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred sodiščem prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

14. Predlagateljica uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje A. A. vabilo kot pričo, a ji je obenem dopustilo, da je prisotna na celotnem naroku dne 10. 5. 2022 in je bila zaslišana kot priča šele po tem, ko je bila predhodno prisotna na zaslišanju predlagatelja, kar nedvomno vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Prav tako je sodišče prve stopnje A. A. na naroku izročilo listine, ki so bile predložene na naroku. Glede zdravstvene ogroženosti nasprotne udeleženke izpostavlja, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče zmotno ugotavlja, da nasprotna udeleženka ni zdravstveno grožena. Meni, da je predlagateljica v vseh pripravljalnih vlogah in s pričanjem izkazala, da nasprotna udeleženka potrebuje zdravstveno oskrbo na vseh področjih. Sklicuje se na mnenje prim. C. C., dr. med., specialista psihiatra in nevrologa ter mag. D. D., dr. med., specialistke nevrologinje, ki sta oba podala mnenje, da je nasprotna udeleženka nesposobna poskrbeti sama zase. Navaja, da je nenamerno ves čas škodila zdravju matere, s tem, da ji je pripravljala neustrezno hrano po njeni želji, ker je niti osebna zdravnica niti A. A. nista seznanili, da ima mati sladkorno bolezen. Navaja, da se je obrnila na predstojnika Zdravstvenega doma X s prošnjo, da ji posreduje materine zdravstvene podatke. Prejela je odgovor, da zaradi varstva osebnih podatkov to ni možno, saj podatke prejema A. A., ker ji je nasprotna udeleženka podpisala pooblastilo. Z namenom, da ne bi pri oskrbi nasprotne udeleženke tej nehote povzročala škode, je bila prisiljena z nasprotno udeleženko, kljub temu, da je mnenja, da je ta opravilno nesposobna, podpisati pooblastilo. Določen čas je prejemala zdravstvene podatke, nato pa ji je bilo to onemogočeno, ker ji je bilo sporočeno, da je nasprotna udeleženka podpisala novo pooblastilo, s katerim lahko podatke prejema zgolj A. A. Nato je bila predlagateljica prisiljena v pridobitev novega pooblastila s strani nasprotne udeleženke, ki mu je sledilo novo pooblastilo A. A. Meni, da nasprotna udeleženka niti ne ve več, kaj podpisuje. Tudi dejstvo, da je nasprotna udeleženka obiskala več zdravnikov, še ne pomeni, da iz naslova zdravstvenega stanja niso izpolnjeni pogoji za začasnega skrbnika. Vsi zdravniki specialisti izdajajo ustrezna navodila za zdravljenje in postopanje, ki se vrši zlasti doma. Če jih predlagateljica kot hči nasprotne udeleženke ne prejme, ji je zaradi tega onemogočena pravilna nega in oskrba matere, kar nedvomno ogroža materino zdravje. Tudi v tem delu je zato sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo.

15. Glede finančne ogroženosti nasprotne udeleženke meni, da je v celoti izkazala, da si nasprotna udeleženka zaradi vzrokov v zdravstvenem stanju dela škodo na svojem premoženju, saj z njenega računa izginjajo zelo visoki zneski finančnih sredstev, oziroma, ni razsodna, zaradi česar ne zmore presoditi več listin, ki jih podpisuje v razmerju do drugih oseb. Mag. D. D., dr. med., specialistka nevrologinja je podala mnenje, da nasprotna udeleženka ne zna ravnati z denarjem in ni zmožna za urejanje pravnih zadev. Smiselno enako izhaja iz mnenja prim. C. C., dr. med., specialista psihiatra. Izpostavlja dvige v septembru in oktobru 2021. A. A. je na vprašanje pooblaščenca predlagateljice, ali meni, da je nasprotna udeleženka razsodna, odvrnila, da na to ne bo odgovorila in s tem nedvoumno ter jasno priznala dejstvo nerazsodnosti nasprotne udeleženke.

16. Nasprotna udeleženka in A. A. sta odgovorili na pritožbo in predlagata njeno zavrnitev ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje. A. A. priglaša stroške pritožbenega postopka.

Presoja utemeljenosti pritožbe

17. Pritožba ni utemeljena.

18. Predlagateljica v pritožbi navaja, da je bila A. A. v nasprotju z določbami postopka dopuščena udeležba na naroku in ji je bilo vročeno procesno gradivo. Sodišče prve stopnje je predlagateljici na naroku pravilno pojasnilo, da se v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZNP-1 oseba, ki je predlagala svojo udeležbo, do pravnomočnega sklepa o zavrnitvi udeležbe lahko udeležuje postopka in se njena procesna dejanja ne morejo izključiti. Udeležba A. A. na naroku tako ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

19. V skladu s prvim odstavkom 265. člena DZ sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. Sodišče v tej odločbi določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika. Sodišče v postopku za postavitev pod skrbništvo začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda. Praviloma sodišče začasnega skrbnika postavi, kadar oseba, o kateri se vodi postopek, ni sposobna razumeti pomena postopka že med samim postopkom in s tem ogroža svoje koristi.

20. V obravnavani zadevi nasprotna udeleženka po svoji pooblaščenki ves čas aktivno sodeluje. Iz odgovora na predlog za postavitev pod skrbništvo in nadaljnjih vlog so povsem jasna stališča nasprotne udeleženke ter iz njihove vsebine v ničemer ne izhaja, da nasprotna udeleženka ne bi bila sposobna razumeti pomena tega postopka, kar bi skladno s citirano pravno podlago in ustaljeno sodno prakso narekovalo nujnost postavitve pod začasno skrbništvo.

21. Nadalje, pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje (in se nanjo v izogib ponavljanju sklicuje), da izvedeni dokazni postopek ni pokazal, da bi nasprotni udeleženki zaradi njenega psihofizičnega stanja (upada umskih sposobnosti, ki jih zatrjuje predlagateljica) nastajala škoda na finančnem in zdravstvenem področju. Nestrinjanje predlagateljice z ravnanji in odločitvami nasprotne udeleženke ne utemeljuje sklepa, da je ta nerazsodna in si s svojimi ravnaji škoduje do te mere, da bi bil upravičen takojšen poseg v njene osebnostne pravice s postavitvijo začasnega skrbnika. Teh ugotovitev ne omaje pritožbeno sklicevanje na mnenji prim. C. C., dr. med., specialista psihiatra in nevrologa in mag. D. D., dr. med., specialistke nevrologinje, ki sta mnenji izdelala na pobudo predlagateljice, saj se njuno mnenje razlikuje od na primer mnenja osebne zdravnice nasprotne udeleženke. Tudi to, da je nasprotna udeleženka podpisala več pooblastil, ne utemeljuje sklepa, da je nerazsodna, kot tudi ne to, da je zaslišana A. A. zavrnila odgovor na vprašanje, ali meni, da je nasprotna udeleženka razsodna. Prav tako dejstvo, da predlagateljica (po volji nasprotne udeleženke) ne prejema informacij o njenem zdravstvenem stanju, še ne pomeni, da za zdravstveno stanje nasprotne udeleženke ni poskrbljeno (česar predlagateljica tekom postopka niti ne zatrjuje). Neobveščenost predlagateljice o sladkorni bolezni nasprotne udeleženke, zaradi česar naj bi ji ta pripravljala neprimerno hrano, oziroma neobveščenost o njenih drugih zdravstvenih stanjih, pa ob tem, da predlagateljica ni izkazala, da bi za nasprotno udeleženko redno skrbela (ob nasprotnih trditvah nasprotne udeleženke), ne predstavlja take škode, ki bi upravičevala postavitev pod skrbništvo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da v postopku ni izkazano, da bi nasprotna udeleženka zaradi nezmožnosti razsojanja nerazumno trošila svoja sredstva. Pavšalne pritožbene navedbe, da z računa nasprotne udeleženke izginjajo zelo visoki zneski finančnih sredstev, oziroma, da ne zmore presoditi listin, ki jih podpisuje, tega ne izpodbijejo.

22. Pritožbeno sodišče v zaključku povzema, da je temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja. Gre za enega hujših posegov v nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS), zato tak poseg ne more biti utemeljen z željo po večjem nadzoru nad posameznikovimi odločitvami, četudi se z njimi ne strinjamo, če v postopku ni izkazano, da je zmožnost razsojanja osebe, ki naj se postavi pod začasno skrbništvo, hudo prizadeta. Slednjega iz dosedanjega postopka, v katerem nasprotna udeleženka sodeluje in izraža jasno stališče, da nasprotuje postavitvi pod skrbništvo, zlasti temu, da bi bila njena skrbnica predlagateljica oziroma začasni skrbnik predlagateljičin partner, ter razloge za to, ni moč zaključiti.

Sklepno

23. V izpodbijanih sklepih niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na vse zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi zoper sklep z dne 28. 3. 2022 na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dopustilo udeležbo A. A. v tem postopku, pritožbo zoper sklep z dne 16. 5. 2022 pa na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. O stroških pritožbenega postopka v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 1. odstavka 70. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za udeležence postopka in procesno ravnanje udeležencev ob posameznem procesnem dejanju.

-------------------------------

1(1) K. Mramor v Pravosodni bilten 2/2021, Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, str. 80.

2(2) Prijava udeležbe, prvi odstavek 22. člena ZNP-1.

3(3) Velja tudi obratno. Na podlagi ustavne pravice do varstva osebnostnih pravic (35. člen URS) imajo lahko varstvo tudi medčloveške vezi, ki ne temeljijo na krvnem sorodstvu.

4(4) Enako izhaja iz vloge nasprotne udeleženke z dne 14. 4. 2022.

5(5) Na primer zaradi varstva pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, 35. člen URS.