Jedro

Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki sta ga v postopku predložili tudi tožnici, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav z parcelno št. zdaj neobstoječe parcele), je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako, da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnici v tem primeru ne navajata, da bi bilo kakor koli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnici sta v tej zadevi skupaj z A.A. vložili tožbo zoper tri različne inšpekcijske odločbe, izdane različnim strankam na različni pravni podlagi. Ker Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne omogoča izpodbijanja več odločb, ki so bile izdane različnim strankam na različni pravni podlagi, z isto tožbo, so tožnice prvotno tožbo popravile tako, da sta tožnici zoper dve od omenjenih inšpekcijskih odločbe vložili ločeni tožbi, ki ju je sodišče obravnavalo pod opr. št. I U 538/2016 in I U 539/2016, premet te zadeve pa je tako ostala le odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Inšpekcije za okolje in naravo, št. 06182-21/2015/15 z dne 23. 11. 2015, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0613-2/2016/2-MG z dne 12. 2. 2016

2. Z odločbo, izpodbijano v tej zadevi, je prvostopenjski organ tožnicama naložil, da morata z zemljišča parc. št. 467/5 in 465/3, obe k.o. ..., ki je v njuni lasti, v sorazmerju s svojima solastniškima deležema odstraniti ves zemeljski izkop v ocenjeni količini 9637 m3, ki je bil v obdobju med letoma 2009 in 2015 nezakonito odložen in vnesen v tla na parc. št. 467/5 k.o. ... in v ocenjeni količini 158 m3, ki je bil v obdobju med letoma 2009 in 2015 nezakonito odložen in vnesen v tla na zemljišču s par. št. 465/3 k.o. ..., do 15. 9. 2017 (1. točka izreka) ter za ves odstranjeni zemeljski izkop zagotoviti obdelavo, tako da ga oddata zbiralcu ali izvajalcu obdelave teh odpadkov in o izpolnitvi naloženih obveznosti takoj obvestita inšpektorja za okolje, prav tako do 15. 9. 2017 (2. točka izreka), poleg tega pa je odločil še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) in da v tem postopku niso nastali stroški (4. točka izreka).

3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je inšpektor ob inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da je bil na več parcelah v k.o. ... nezakonito odložen in vnesen v tla zemeljski izkop v skupni ocenjeni količini 20.000 m3 in da sta med temi parcelami tudi parceli št. 467/5 in 465/3, ki sta v lasti tožnic. Tožnici sta v inšpekcijskem postopku predložili izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da je bil na prvi od navedenih parcel odložen izkop v količini 9637 m3, na drugo pa v količini 158 m3, kar po mnenju prvostopenjskega organa pomeni predelavo odpadkov po postopku R10 v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, kar pomeni, da bi morali tožnici pridobiti ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Tega nista storili, zato gre za nezakonito odlaganje odpadkov oziroma nezakonito odložen zemeljski izkop. Organ je zato v skladu s 5. odstavkom 157.a člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) tožnicama kot lastnicama zemljišča naložil odstranitev nezakonito odloženih odpadkov.

4. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnic zoper izpodbijano določbo zavrnil, iz obrazložitve njegove odločbe pa izhaja, da je za odločitev bistveno, da sta tožnici lastnici zemljišča, na katerem so nezakonito odloženi odpadki in da odpadki, odloženi na druga zemljišča, niso predmet tega postopka. Kolikor so s posegom oziroma izpodbijano odločbo prizadeti interesi Vrtca ..., bo ta moral svoje interese uveljavljati sam, glede navedbe parcelne št. pa organ meni, da je bila prvostopenjska odločba pravilna in zakonita v času njene izdaje. Naknadna razdelitev ene od predmetnih parcel na dve novi ne pomeni ovire za izvršitev izpodbijane odločbe, saj je iz zemljiške knjige jasno, za katero parcelo gre. V zvezi s stanjem predmetnega zemljišča drugostopenjski organ navaja še, da bosta tožnici po odstranitvi nezakonito odloženih odpadkov lahko zemljišče uredili v skladu z izdanim dovoljenjem za poseg v naravo.

5. Tožnici se z odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker v njej ni specificirano, kakšna obveznost odstranitve odpadkov odpade na posamezno parcelo in na posamezno tožnico. Odločba se namreč nanaša na parcelo št. 467/5 k.o. ..., ki v času njene izdaje ni več obstajala, temveč je bila razdeljena na tri nove, zaradi česar je dejansko stanje napačno ugotovljeno, odločba pa tožnicama nalaga, da odstranita izkop z neobstoječe parcele. V primeru izvršbe ne bo mogoče ugotoviti, ali obveznost izpolnjena ali ne, predvsem pa je odločba neizvršljiva, saj s sklepom o izvršbi ni mogoče naložiti druge ali drugačne obveznosti, kot izhaja iz odločbe. Iz zemljiške knjige ni razvidno, za katero zemljišče gre v naravi, zato je tako razlogovanje drugostopenjskega organa napačno.

6. Prvostopenjski organ je ravnal nezakonito, ker ni uvedel postopkov tudi zoper lastnike sosednjih parcel, za katere je prav tako ugotovil, da so na njih odloženi odpadki. Gre za "evidentno kršitev načela zakonitosti", zaradi višine nasipov pa problema ni mogoče reševati parcialno.

7. Iz navedenih razlogov tožnici sodišču predlagata, naj izpodbijano odločbo v točki 1.a izreka odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje, toženki pa naj naloži tudi povračilo stroškov postopka v roku 15 dni od izdaje sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Sodišče se ne strinja s stališčem tožnic, da je odločba nezakonita oziroma neizvršljiva, ker količina odloženega materiala ni izračunana za vsako od novo nastalih parcel posebej. Namen izrečenega ukrepa namreč ni "čiščenje" posameznih zemljiškoknjižnih parcel, temveč zemljišča v naravi, pri čemer navedba parcelnih številk kot atributov nepremičnine služi le opisu zemljišča v smislu določljivosti lokacije, kjer se nahajajo odpadki, in od koder jih je treba odstraniti. Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, tudi ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki sta ga v postopku predložili tudi tožnici, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav z parcelno št. zdaj neobstoječe parcele), je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako, da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnici v tem primeru ne navajata, da bi bilo kakor koli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.

11. Tožnici lahko svoje pravne interese v zvezi z nezakonito odloženimi odpadki na sosednjih zemljiščih uveljavita v morebitnih postopkih, ki se nanašajo na ta zemljišča, oziroma z zahtevami za uvedbo takih postopkov, ni pa ne uvedba, ne izid teh postopkov predmet obravnavanega inšpekcijskega postopka oziroma te okoliščine ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Tudi tožbene navedbe v zvezi z neukrepanjem prvostopenjskega organa zaradi odpadkov na sosednjih parcelah so zato neutemeljene.

12. Iz vseh navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Tožnici sta sicer v tožbi predlagali izvedbo več dokazov, ki pa se po povedanem nanašajo izključno na okoliščine, ki ne morejo vplivati na odločitev v zadevi, namreč na delitev ene od predmetnih parcel na več drugih in na ukrepanje prvostopenjskega organa v zvezi z odpadki na sosednjih parcelah. Ker to pomeni, da predlagani dokazi ne morejo vplivati na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

14. Po četrtem odstavku 24. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.