Jedro

Zamudna sodba je posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.

Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba: - glede prvo toženke razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, - glede druge toženke pa: - spremeni v točki I/1 izreka tako, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, - razveljavi v točki I/3d izreka glede zamakanja v pritličje ob zahodni strani objekta ter glede zamakanja terase ob obojih balkonskih vratih na način, da se sanira hidroizolacija na omenjenih delih (odkop in popravilo), v točki I/6 izreka, v delu, ki se nanaša na strošek sanacije suhomontažnih sten in toplotne izolacije (v višini 18.202,96 EUR), v delu, ki se nanaša na strošek sanacije fasade na zahodni strani objekta (v višini 8,77 EUR in 82,93 EUR) ter v delu, ki se nanaša na plačilo davka na darilno pogodbo v višini 54,00 EUR, v točki II izreka in v točki IV izreka (stroškovna odločitev) ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških v postopku s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo z dne 29.8.2012 odločilo, da sta toženki dolžni nerazdelno tožnikoma: - urediti in plačati priključnino na neobremenjen in od sosedov neodvisen elektro priključek pri družbi E., d.d. (točka I/1 izreka) ; - plačati 5.000,00 EUR za ureditev služnosti čez zemljišče tožnikov, na zemljišču s parc. št. 96/22 in 96/23 k.o. X, na delu zemljišča, kjer je prešla elektro omarica, od koder se napajajo vsi okoliški objekti, ki jih je zgradila drugo toženka, nasproti služnostnim upravičencem, sosedom A. I., M. in G. R., M. V., P. J. in T. S., D. in S. M.(točka I/2 izreka); - na objektu stanovanjske hiše na naslovu Š. 32 b, na zemljišču s parc. št. 96/32, k.o. X. odpraviti naslednje napake: a) iztok meteorne vode iz drenaže za hišo speljati do čistilne naprave ločeno, saj ta voda obremenjuje hišni in skupni kanalizacijski sistem, na način, da se naredi nova speljava, ki je ločena od hišnega kanalizacijskega odvoda fekalnih voda, b) odpadanje plastičnih zaščitnih delov proti rjavenju na vseh harmonika oknih, na način, da se vse plastične zaščitne ovoje proti rjavenju na vseh harmonika oknih zamenja, da bodo železni deli zaščiteni proti rjavenju, c) nezmožnost zapiranja harmonika oken na način, da se zagotovi fina nastavitev okenskih okvirjev, da se bodo ta zapirala, d) zamakanje pritličja ob zahodni strani objekta in kleti na SZ vogalu ter ob zunanjih stopnicah na vzhodni strani ter terase ob obojih balkonskih vratih na način, da se sanira hidroizolacija na omenjenih delih (odkop in popravilo) ter da se na novo izvede stopnišče, f) poglobitev hišnega vodovodnega priključka od notranjosti objekta v kleti do dela priključka, kjer pade globina pod globino zmrzali, g) sanacijo južnega dela fasade z vgradnjo oziroma korekcijo vgradnje parne ovire, ter ob dodatnem upoštevanju, da se po odpravi napak vse morebitno nastale poškodbe zaradi odprave napak sanira ter da se zahtevane posege zaključi v celoti, tudi s finalnimi deli po pravilih stroke oziroma na način, da ne bodo izstopala mesta, kjer so se izvajale sanacije, ter da se po sanaciji oziroma odpravi vsake posamezne stvarne napake vrne območje sanacije v prvotno stanje (vse točka I/3 izreka); - opraviti kemični in biološki pregled delovanja čistilne naprave (točka I/4 izreka); - plačati znesek 541,46 EUR in znesek 147,72 EUR za omrežnino za priključno moč in stroške priključevanja (točka I/5 izreka); - plačati znesek 19.651,27 EUR na račun A. B. z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila (točka I/6 izreka) Drugo toženki je nadalje naložilo izročitev veljavne garancije za fiksno zasteklitev na zahodnem delu objektu (II. točka izreka zamudne sodbe) in izročitev izjave o zanesljivosti objekta, potrebne za izdajo uporabnega dovoljenja (III. točka izreka zamudne sodbe). Toženkama je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnikov v višini 1.492,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka zamudne sodbe).

2. Zoper takšno odločitev se iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožujeta toženki. Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijano sobo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (s stroškovno posledico). Prvenstveno opozarjata na odsotnost dokaznega sklepa, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, na katere dokaze je sodišče prve stopnje izpodbijano zamudno sodbo oprlo. Obrazložitev je skopa in iz nje ni mogoče razbrati, katera dejstva je sodišče prve stopnje štelo za odločilna. Sodišče je zgolj povzelo tožbene navedbe, ni pa podalo dokazne ocene, iz katerih izvedenih dokazov naj bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Izpodbijani sodbi očitata obremenjenost s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) (1). Menita, da je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na elektro priključek, vodovodni priključek in na kanalizacijski priključek, neutemeljen, ker so dejstva, na katera se opira, v nasprotju z dokazi, ki sta jih predložila tožnika. Elektro, vodovodni in kanalizacijski priključek sta tožnika izvajala sáma, zato je njun zahtevek glede domnevnih napak, ki naj bi v zvezi s temi priključki nastale, neutemeljen. Iz 2. člena predpodogodbe št. 1-11/2010 z dne 22.11.2010 izhaja, da je predmet pogodbe objekt dokončan do III. podaljšane gradbene faze ter da bosta bodoča kupca nadaljevala z gradnjo po svojih željah in za svoj denar. Iz 5. člena predpogodbe izhaja, da prvo toženka dovoljuje tožnikoma, da še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe med drugim montirata elektroinštalacije znotraj objekta ter montirata strojno inštalacijo (vodovod, fekalna kanalizacija). Iz primopredajnega zapisnika z dne 20.2.2011 izhaja, da ob predaji objekta ni bila narejena niti tehnična risba izvedbe elektro in strojnih inštalacij, kar dodatno utemeljuje trditev, da toženki nista izvedli inštalacij. V 8. alineji prvega člena prodajne pogodbe z dne 22.2.2011 je jasno določeno, da po parcelni št. 96/11 poteka vodovodni priključek, kanalizacija, elektro in plinski priključek zgolj do stanovanjske hiše, ki jo kupujeta kupca. Poleg tega je na podlagi Uredbe o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije uporabnik kot končni kupec tisti, ki mora plačati izvajalcu distribucije ceno priključka. Tudi Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb jasno določa, da mora uporabnik sam poskrbeti za priključitev objekta in ureditev dostopa na električno omrežje. Opozarjata tudi, da jima je sodišče po eni strani naložilo ureditev in plačilo priključnine na neobremenjen elektro priključek (I/1 točka izreka), hkrati pa plačilo zneska 541,46 EUR in zneska 147,72 EUR za omrežnino za priključno moč in stroške priključevanja. Sodišče je tako ugodilo zahtevkoma, ki se medsebojno izključujeta. Zahtevek za plačilo 5.000,00 EUR za ureditev služnosti čez zemljišče parc. št. 96/22 in 96/23, k.o. X., ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo v točki I/2 izreka izpodbijane sodbe, je neutemeljen, saj so tožbene trditve v nasprotju s prodajno pogodbo, v kateri je jasno določeno, da bo kupec po izvedbi parcelacije brezpogojno in brezplačno dovolil prepis vzhodnega dela novo nastale parcele št. 96/11 lastniku sosednje parcele št. 96/12, tj. A. I.. Pogodba o ustanovitvi služnostnih pravic je bila sklenjena 4.1.2011, postopek za poočitev pridobitve služnosti pri parc. št. 96/11 pa je bil začet 7.3.2011, kar izhaja tudi iz zgodovinskega izpiska za navedeno parcelno št., ki sta ga tožnika priložila tožbi. Glede zahtevka v zvezi z okni (odločitev o katerem je vsebovana v točkah I/6, I/3b, I/3c ter II izreka izpodbijane sodbe) menita, da so dejstva, na katera se opira, v nasprotju s primopredajnim zapisnikom z dne 20.2.2011. Prav tako je iz primopredajnega zapisnika razvidno, da so bile že ob predaji objekta s strani tožnikov grajane vse napake glede stavbnega pohištva. Zaradi vseh navedenih napak je bila kupnina znižana za 7.000,00 EUR, stranki pa sta se dogovorili, da iz tega naslova nimata več nobenih obveznosti. Iz priložene dokazne listine, tj. računa št. 028959 z dne 12.12.2011, iz katerega naj bi izhajala utemeljenost vtoževanega zahtevka za povračilo stroška v višini 282,16 EUR, pa ne izhaja nikakršno popravilo oken. Tudi dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek glede zamakanja (odločitev o katerem je vsebovana v točkah I/6, I/3d in I/3e izreka zamudne sodbe), so v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka. Gre za posledico, ki izvira iz napak, katere so bile tožnikoma znane že ob nakupu objekta, kar izhaja iz primopredajnega zapisnika z dne 20.2.2011 (od tč. P01 do tč. P12). Tudi odstopanje in posedanje stopnic ter posledice le-tega so bile tožnikoma znane pred nakupom, saj je bila takšna napaka navedena v zapisniku z dne 2.2.2011 (tč. S11). Dejstva glede zahtevka v delu, ki se nanaša na suhomontažne stene (odločitev o katerem je vsebovana v točki I/6 izreka, kolikor se nanaša na plačilo 18.202,96 EUR, in v točki I/3 izreka izpodbijane sodbe), naj bi bila prav tako v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka (in sicer s tč. M01 do tč. M04 primopredajnega zapisnika z dne 20.2.2011, v katerem je v tč. S10 navedeno, da drugi sloj hidroizolacije in zaščita le-te ni izvedena). V nadaljevanju podajata oceno listin, ki naj ne bi dokazovale stroška, ki ga vtožujeta tožnika. Glede na vse navedeno menita, da nista izpolnjena pogoja iz 3. in 4. točka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je z njeno izdajo zato storilo absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju utemeljujeta, da so ugotovitve sodišča prve stopnje v nasprotju z dokaznimi listinami (katere zgolj naštevata), zaradi česar naj bi bila podana tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prva toženka se posebej sklicuje na kršitev iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tudi zaradi zmotnega vročanja tožbe. Navaja, da je na vročilnicah za obe toženki podpisana ista oseba, tj. M. I.. Le-ta ima pooblastilo za dvigovanje pošiljk za drugo toženko, ne pa tudi za prvo toženko. Pojasnjuje, da je M. I. izročila toženkama pošiljki 17.5.2012 z zagotovilom, da je pošiljki dvignila istega dne. Vročitev prvo toženki ni bila pravilna in zakonita, saj ni šlo za nadomestno vročitev po družinskem članu, temveč za osebno vročitev tožbe, ki je potekala na Pošti Slovenije s strani poštne uslužbenke nepooblaščeni osebi. Da podpis na vročilnici ne pripada prvo toženki, izhaja že iz priloženega pooblastila k odgovoru na tožbo. Dodatno pa toženka prilaga kot dokaz kopijo osebne izkaznice M. I., iz katere je razviden njen podpis, ki je enak podpisu na vročilnici za prvo toženko. Slednja je 11.9.2012 podala na Pošti Slovenije. tudi dopis z zahtevo za izdajo izjave, da oseba M. I. ni imela pooblastila za dvig pošiljke. Pošta Slovenije je na takšen dopis odgovorila 14.9.2012 in pojasnila, da M. I. ni bila pooblaščena za dvig pošiljke, ki je bila naslovljena na prvo toženko. Prvo toženki je bila pošiljka vročena 17.5.2012, zato je bil njen odgovor na tožbo, ki ga je oddala 18.6.2012, pravočasen.

3. Na pritožbo odgovarjata tožnika, ki se strinjata, da se zahtevka iz tožbe pod točko I/1 in I/5 medsebojno izključujeta, zaradi česar tožbeni zahtevek pod točko I/1 umikata oziroma sodišču druge stopnje predlagata, da zahtevek v tem delu zavrne. V preostalem delu pa predlagata zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O neobrazloženosti odločitve:

5. Toženki neutemeljeno grajata neobrazloženost izpodbijane odločitve, iz razloga ker ne vsebuje dokaznega sklepa in se pri utemeljevanju odločitve ne sklicuje na dokazne listine. Zamudna sodba mora biti obrazložena v smislu navedbe (identifikacije) pravno odločilnih dejstev in njihove materialnopravne opredelitve, kar je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru storilo. V primeru pasivnosti tožene stranke pa sodišče v fazi izdaje zamudne sodbe ne ugotavlja zatrjevanih dejstev v dokaznem postopku oziroma ne izvaja dejanskega sklepanja na podlagi presoje dokazov. Za izdajo zamudne sodbe posledično zadošča preverba, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki so predloženi, kar pomeni, da so predmet takšnega preizkusa vsi in hkrati zgolj tisti dokazi, ki so priloga tožbe. Iz navedenih razlogov sodišča pri izdaji zamudne sodbe tudi ne zavezuje 213. člen ZPP, ki smiselno nalaga dolžnost transparentnega vodenja dokaznega postopka z dokaznim sklepom. Zamudna sodba je namreč posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Skratka sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.

O (ne)pravilnosti vročitve:

6. Prvo toženka v konkretnem primeru utemeljeno opozarja, da ji tožba kot fizični osebi ni bila pravilno vročena, kar v skladu s 1. točko prvega odstavka 318. člena ZPP predstavlja nujen pogoj za izdajo zamudne sodbe. Dokazne listine, ki jih je priložila pritožbi, namreč potrjujejo njene trditve, da povratnice za osebno vročitev tožbe prvo toženki (pripete na drugi strani list. št. 22 v sodnem spisu) ni podpisala sama, temveč tretja oseba, M. I., ki za prevzem pošiljke ni imela njenega pooblastila. Podpis na vročilnici se ujema s podpisom na fotokopiji osebne izkaznice (B8) in je hkrati bistveno različen od podpisa prvo toženke na pooblastilu odvetniku v spisu (B2) kot tudi podpisa prvo toženke, kakor je razviden iz dokaznih listin tožnikov (npr. darilne pogodbe - A42). Iz dopisa Pošte Slovenije (B10) nadalje izhaja, da je pismonoša skušal vročiti pošiljko s tožbo prvo toženki 8.5.2012, nakar je po neuspelem poskusu pustil obvestilo o prispelem pismu v hišnem predalčniku. Pismo je bilo vročeno 16.5.2012 na pošti S.. M. I. za prevzem pošiljke v imenu prve toženke ni imela pooblastila, niti prvo toženka na pošti ni imela vloženega (kakršnega koli) pooblastila za prevzem poštnih pošiljk. Ker torej tožba v konkretni zadevi dne 16.5.2012 ni bila vročena osebno po 140. členu ZPP, niti po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP, ki ureja osebno vročitev s fikcijo, je ni mogoče šteti za pravilno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo tako, da je zamudno sodbo v delu, ki se nanaša na prvo toženko, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tem delu je namreč izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo iz 7. točke drugega odstavka 339. čelna ZPP.

7. Pritožbeno sodišče ob tem še opozarja, da se je prvo toženka po lastni izjavi dejansko seznanila s tožbo naslednji dan po tistem, ki je naveden na vročilnici, tj. 17.5.2012, zato je od takrat zanjo tudi začel teči 30-dnevni rok za odgovor. Na kršitev pravil o vročanju se namreč ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP). Rok za odgovor na pritožbo se je v konkretnem primeru v skladu z drugim in četrtim odstavkom 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek 18.6.2012. Glede na to, da je prvo toženka odgovor na tožbo poslala sodišču priporočeno po pošti 18.6.2012 (kar izhaja iz prejemne štampiljke na list. št. 25 sodnega spisa), je to storila pravočasno.

O nesklepčnosti tožbenega zahtevka:

8. Drugo toženki pa je potrebno pritrditi glede očitka nesklepčnosti zahtevka v delu, s katerim tožnika zahtevata ureditev in plačilo priključnine na neobremenjen in od sosedov neodvisen elektro priključek pri družbi E., d.d. (točka I/1 izreka izpodbijane sodbe). Tožnika sta namreč v tožbi zatrdila, da sta priključitev na električno omrežje uredila že sáma, zaradi česar zahtevata povračilo zneska v višini 541,46 EUR ter 147,72 EUR, kolikor so znašali omrežnina za priključno moč in stroški priključevanja. Glede na to, da sta opisano napako sanirala sáma na stroške toženk, njun zahtevek za odpravo takšne stvarne napake (materialno-pravno) ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je zato iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (342. člen ZPP) pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo glede drugo toženke v tem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, kakor je povzet v točki I/1 izreka izpodbijane sodbe, zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

O nasprotju med dejstvi, na katera se opira tožbeni zahtevek, in dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, oziroma splošno znanimi dejstvi:

9. V zvezi z očitkom o neizpolnjenosti pogoja iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP pritožbeno sodišče opozarja, da je nasprotje med dejstvi in dokazi podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih. V postopku izdaje zamudne sodbe se namreč resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ne preverja, zaradi česar je »moč« dokaza oziroma vprašanje, ali je določen dokaz zadosten za utemeljitev trditve in posledično zahtevka, nerelevantno. Glede pravilnosti odločitve v točki I/2 izreka izpodbijane sodbe gre takó pritrditi razlogom sodišča prve stopnje (saj takšno nasprotje ne obstaja). Iz izpiska zemljiške knjige, ki sta ga tožnika priložila tožbi, sicer izhaja plomba za "poočitev pridobitve služnosti pri gospodujoči parceli (za parcele: 96/11)", na podlagi predloga A. I. in M. Z.. Vendar obstoj omenjene plombe ne omogoča zaključka, da je takšna dokazna listina v nasprotju z zatrjevanim dejstvom, da toženki nista uredili služnostnih pravic čez zemljišče tožnikov s parc. št. 96/22 in 96/23 k.o. X, na delu zemljišča, kjer je prešla elektro omarica in od koder se napajajo vsi okoliški objekti, ki jih je zgradila drugo toženka, nasproti služnostnim upravičencem, sosedom A. I., M. in G. R., M. V.u, P.J. in T. S. ter D. in S. M.. Takšnega nasprotja ne razkriva niti dejstvo, da je v prodajni pogodbi z dne 22.2.2011 določeno, da bo kupec (to je tožnika) po izvedbi parcelacije brezpogojno in brezplačno dovolil prepis vzhodnega dela novo nastale parcele št. 96/11 lastniku sosednje parcele št. 96/12, tj. A. I. Pritožbeno sklicevanje na Pogodbo o ustanovitvi služnostnih pravic z dne 4.1.2011 ter začetek postopka za poočitev pridobitve služnosti pri parc. št. 96/11 dne 7.3.2011, pa je glede na pasivnost druge toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje v tej (pritožbeni) fazi neupoštevno.

10. Glede odločitve v točki I/3a in I/4, ki se nanaša na kanalizacijski priključek, glede odločitve v točki I/5, ki se nanaša na elektro priključek, in odločitve v točkah I/3f, ki se nanaša na sanacijo vodovodnega priključka, in I/6 v delu, ki se nanaša na strošek sanacije vodomernega jaška v višini 286,04 EUR ter na strošek izvedenskega mnenja gradbenega inštituta v višini 300,00 EUR, drugo toženka prav tako neutemeljeno zatrjuje, da je podano nasprotje med predpogodbo, iz katere izhaja, da sta tožnika sama izvajala elektro, vodovodni in kanalizacijski priključek, ter trditvami o obstoju stvarnih napak glede teh del in posledični odgovornosti toženk. Iz 5. člena predpogodbe, ki so jo sklenile pravdne stranke, izhaja, da prodajalka (prvo toženka) dovoljuje kupcema (tožnikoma) še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe opraviti na nepremičnini naslednja dela: ureditev okolice (zasaditev drevesnic in grmovnic, planiranje), montažo elektroinštalacij znotraj objekta in montažo strojnih inštalacij (vodovod, fekalna kanalizacija) znotraj objekta. Iz primopredajnega zapisnika z dne 20.2.2011 izhaja, da ob predaji objekta ni bila narejena tehnična risba izvedbe elektro in strojnih inštalacij, kar sta tožnika grajala in med drugim tudi iz tega naslova dosegla znižanje kupnine za 7.000,00 EUR. V 2. členu prodajne pogodbe je navedeno, da je objekt dokončan do III. podaljšane gradbene faze in da je vsa komunalna infrastruktura napeljana do objekta (vodovodni priključek, gradbiščni elektro priključek, odvod meteorne vode in fekalne kanalizacije v malo čistilno napravo, plinski priključek do požarne pipe). V 8. točki prvega člena iste prodajne pogodbe je navedeno, da poteka vodovodni priključek, kanalizacija in elektro priključek ter plinski priključek samo do stanovanjske hiše, ki jo kupujeta tožnika. Povzeta vsebina navedenih listin ne nasprotuje trditvam tožnikov, da sta ob vselitvi ugotovila napake v kvaliteti izvedbe vodovodnega omrežja, zaradi česar sta bila primorana naročiti izdelavo izvedeniškega mnenja, za katerega sta plačala 300,00 EUR (četudi pravnega temelja tožbenega zahtevka v tem delu v razmerju do drugo toženke ne predstavljajo določbe jamčevanja za napake v okviru gradbene pogodbe, temveč pravila o pravici do povrnitve druge škode, ki je z jamčevalnimi zahtevki ni mogoče sanirati, vsebovana v petem odstavku 639. člen OZ v zvezi s 660. členom OZ). Prav tako ne nasprotuje njunim trditvam, da v vodomernem jašku ni bil izveden priključek stavbe na vodovodno omrežje; da je (bila) v kleti zaščitna cev vodovodne cevi prerezana in spojena s pleskarskim zaščitnim trakom, ki ni odporen na mehanske in druge vplive v zemljini, kljub izrecnim zagotovilom predstavnika drugo toženke, da je stavba priključena na vodovod; da sta tožnika sanirala vodomerni jašek za ceno 286,04 EUR; da je zamrznil zunanji vodovodni priključek, zaradi česar sta tožnika zahtevala poglobitev na primerno višino, da ne bo prihajalo do zmrzali, česar toženki nista odpravili ter trditvam v zvezi s kanalizacijskim priključkom, kakor jih je sodišče prve stopnje povzelo v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe.

11. Zgoraj povzeta vsebina listin tudi ni v nasprotju s trditvami tožnikov, da jima je ob priključitvi na distribucijsko omrežje nastal strošek priključitve v višini 147,72 EUR in strošek plačila omrežnine v višini 541,46 EUR, kakor tudi ne trditvi, da jima je predstavnik drugo toženke (ta je bila izvajalec gradbenih del na kupljeni nepremičnini), ki je hkrati oče prvo toženke (ta je bila prodajalka nepremičnine), zagotovil, da je pogodba z E. podpisana in je treba izvesti zgolj še preklop na gospodinjski odjem, pri čemer jima je kot dokaz za svoje trditve izročil kopijo vloge za sklenitev pogodbe. Pritožbeno zatrjevanje, da višina stroškov za omrežnino in priključnino ne izhaja iz predloženih predračunov, ki so celo naslovljeni na prvo toženko, in ne na tožnika, pa ne kaže na izrecno nasprotje med dokazi in trditvami, ampak predstavlja oceno (vrednosti) dokaznih listin.

12. Za vprašanje sklepčnosti tožbe in pravilnosti odločitve v tem delu tudi ni relevantno sklicevanje drugo toženke na vsebino Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju: ZVKSES) (2). Le-ta v zvezi s plačilom kupnine in drugimi stroški pri prodaji nepremičnin določa (zgolj), da prodajalec poleg plačila kupnine od kupca ni upravičen zahtevati plačila nobenih stroškov v zvezi s sklenitvijo oziroma izpolnitvijo prodajne pogodbe, razen morebitnih zamudnih obresti za zamudo s plačilom kupnine, morebitnih stroškov, ki prodajalcu nastanejo zaradi kupčeve upniške zamude in stroškov vknjižbe lastninske pravice v korist kupca (10. člen). Navedena določba za konkreten primer zato ni relevantna. Tudi Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (3) prav v ničemer ne odreka utemeljenosti tožbenega zahtevka glede plačila stroškov priključnine in omrežnine, ki sta ga tožnika smiselno konkretizirala z navedbami o obstoju dogovora z drugo toženko (predstavnik drugo toženke jima je po njunih navedbah tudi zagotovil, da je pogodba z E. podpisana in je treba izvesti zgolj še preklop na gospodinjski odjem; kot dokaz za svoje trditve jima je izročil kopijo vloge za sklenitev pogodbe).

13. Pritožbeno sodišče glede druge toženke pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje v delu, kolikor se nanaša na jamčevanje za stvarne napake na oknih, vsebovanem v točki I/6 in I/3b ter I/3c izreka izpodbijane sodbe. Drugo toženka se v tem delu sklicuje na primopredajni zapisnik, in sicer njegove točke P01 do P12, ki se nanašajo na stavbno pohištvo in za katere sta tožnika že dosegla znižanje kupnine. Vendar v nobeni izmed teh točk ni navedeno, da so na fiksni zasteklitvi tri počena stekla in da na vseh harmonika oknih odpadajo plastični zaščitni deli, proti rjavenju in se nobeno od harmonika oken ne da dobro zapreti. Prav tako ni navedeno, da je okno v kuhinji montirano prenizko za postavitev kuhinjskega pulta.

14. Sodišče prve stopnje je zato upravičeno ugodilo tudi zahtevku, vsebovanem v točki I/3b in I/3c, kakor tudi v točki I/6 za znesek 282,16 EUR, kolikor je znašal strošek zamenjave okna v kuhinji. Drugo toženka v zvezi s predloženim računom, ki naj bi izkazoval takšen strošek, sicer navaja, da iz njega ne izhaja nobeno popravilo oken, kakor tudi ne naveden znesek. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se račun z dne 12.12.2011 (A23) izdan s strani družbe O. L., d.o.o., nanaša na pet postavk, med drugim demontažo in pripravo ter demontažo obstoječega z pristavkom "PVC FIX okna les smreka, kli elegance, profil 78/81 končni premaz lazura št. 473 trislojni termopan /.../ plačano 28. 9. 2011 1.404,50 EUR", pri čemer ni moč zaznati nobenega nasprotja med temi dokazi in trditvami (kar je edino pomembno) oziroma posledično zahtevkom glede plačila 282,16 EUR za popravilo oziroma zamenjavo okna.

15. Pravilno pa drugo toženka v pritožbi opozarja, da je v primopredajnem zapisniku v točki P12 zapisano, da ni garancijskih listin za stavbno pohištvo, kar je bilo upoštevano pri znižanju kupnine za 7.000,00 EUR. Naveden dokaz je v tem delu zato v nasprotju s trditvijo tožnikov, da nista prejela garancije za okna, do česar sta po pogodbi upravičena in na podlagi česar je sodišče ugodilo zahtevku v točki II (to je da druga toženka izroči veljavno garancijo za fiksno zasteklitev na zahodnem delu objekta, do česar sta tožnika upravičena po pogodbi). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje. Če namreč ni izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, sodišče zamudne sodbe ne sme izdati in mora nadaljevati postopek ter po opravljeni obravnavi odločiti o tožbenem zahtevku s kontradiktorno sobo (4).

16. Glede zamakanja drugo toženka opozarja, da gre za posledico napak, ki so bile tožnikoma znane že ob nakupu objekta in glede česar sta že dosegla znižanje kupnine. Navedeno naj bi izhajalo iz primopredajnega zapisnika v točkah P01 do P12 ter v točki S11. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožbena graja utemeljena glede odločitve v točki I/3d glede zamakanja v pritličje ob zahodni stani objekta na način, da se sanira hidroizolacija na omenjenih delih (odkop in popravilo), saj iz točke P05 primopredajnega zapisnika (A7) izhaja, da so zaključne okenske letvice steklene zahodne fasade neustrezno obdelane "niso nivelirane, v križanjih in spojih se ne stikajo - špranje, posredno zamakanje". V tem delu gre torej prav tako za nasprotje med trditvami tožnikov, da te napake še nista grajala in uveljavljala jamčevanja zanje, ter dokazno listino. S takšnim nasprotjem pa je posledično obremenjen tudi zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo 8,77 EUR in 82,93 EUR (odločitev o katerem je vsebovana v točki I/6 izreka izpodbijane sodbe), saj sta ga tožnika utemeljila s trditvami, da sta 29.5.2011 odprla del fasade na zahodni strani objekta in ugotovila, da je zaradi zamakanja prva lesna lega namočena in splesnela po površini; plesen na tem delu fasade je bila odstranjena, les pa premazan s sredstvom proti plesni in fungusom, kar prej ni bilo narejeno, zaradi česar jima je nastal strošek v višini 8,77 EUR in 82,93 EUR. Enako je moč ugotoviti za trditve, ki utemeljujejo odločitev vsebovano v točki I/3d izreka glede zamakanja terase ob obojih balkonskih vratih na način, da se sanira hidroizolacija na omenjenih delih (odkop in popravilo), saj je v točki P01 primopredajnega zapisnika navedeno, da "balkonska vrata na teraso v mansardi niso zatesnjena - špranja". Tudi v tem delu je pritožbeno sodišče iz razlogov, kot jih je podalo v prejšnji točki obrazložitve, izpodbijano sodbo glede drugo toženke razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

17. Glede odločitve o jamčevanju za stvarne napake v zvezi s suhomontažnimi stenami in toplotno izolacijo, vsebovane v točki I/6 izreka izpodbijane sodbe, kolikor se nanaša na plačilo zneska 18.202,96 EUR, ter v točki I/3g, drugo toženka opozarja na vsebino primopredajnega zapisnika v točki M01 do točke M05 ter točki S10. V navedenih delih listine sta stranki ugotovili, da mavčnokartonske stene v mansardi niso nivelirane, da robovi mavčnokartonskih sten niso zaključeni z robniki (do slikopleskarskih del), da stiki mavčnokartonskih plošč niso povsod zdelani z mrežnico (do slikopleskarskih del), da so stebri za okni na zahodni fasadi v mansardi neustrezno zadelani z mavčnokartonskimi ploščami (niso nivelirane, noben rob ni izveden v rok) ter da zaključna mavčnokartonska dela do slikopleskarskih del niso izvedena. Takšna listina tako nasprotuje trditvam tožnikov, da napak glede suhomontažnih sten oziroma mavčnokartonske obloge še nista uveljavljala in da tožena stranka še ni izpolnila njunih zahtevkov iz naslova jamčevanja.

18. Ni pa mogoče ugotoviti nasprotja med omenjeno listino in trditvami, ki se nanašajo na toplotno izolacijo. Točka S10, na katero se v tej zvezi sklicujeta toženki v pritožbi, govori namreč o drugem sloju hidroizolacije in zaščite hidroizolacije na terasi v mansardi, ki ni bila izvedena. Ne govori torej o toplotni izolaciji in zato ni v nasprotju s trditvami tožnikov, ki se nanašajo na slednjo. Sodišče druge stopnje je zato potrdilo odločitev glede dolžnosti sanacije J dela fasade z vgradnjo oziroma korekcijo vgradnje parne ovire, ki je vsebovana v točki I/3g izreka izpodbijane sodbe.

19. Ne velja pa to tudi za denarni zahtevek iz naslova sanacije toplotne izolacije, vsebovan v točki I/6 izreka izpodbijane sodbe. Tožnika namreč v okviru svoje trditvene podlage nista pojasnila, kateri del zneska v višini 18.202,96 EUR vtožujeta iz naslova sanacije suhomontažne stene in kateri del tega zneska iz naslova sanacije toplotne izolacije. Navedla sta sicer, da sta bila zaradi sanacije primorana naročiti izvedeniško mnenje, ki ju je stalo 960,00 EUR z DDV, pri čemer iz njunih trditev izhaja, da je bil ta strošek potreben za sanacije tako suhomontažne stene kot toplotne izolacije (na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj opozarja, da obravnavanje zahtevka v tem delu v okviru pravil o jamčevanju za stvarne napake ni ustrezno, ampak je treba upoštevati določbe o pravici naročnika do povrnitve druge škode v smislu petega odstavka 639. člena OZ v zvezi s 660. členom OZ).

20. Zaradi ugotovljene odpravljive nesklepčnosti je zato pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo za celotni znesek 18.202,96 EUR in mu zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje (354. člen ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje s sklepom, ki ga bo vročilo obema strankama, tožnika pozvati, da v določenem roku odpravita nesklepčnost (tretji odstavek 318. člena ZPP). Če tega ne bosta storila, bo moralo njun zahtevek v tem delu zavrniti. V nasprotnem primeru pa bo moralo takšno tožbo ponovno vročiti v odgovor in šele če bo druga toženka tudi tedaj pasivna, bo ob izpolnjenosti ostalih pogojev iz 318. člena ZPP lahko izdalo zamudno sodbo.

21. Pojasnjeni napotki o pozivanju tožnikov k odpravi nesklepčnosti veljajo tudi za zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 54,00 EUR (odločitev o katerem je vsebovana v točki I/6 izreka izpodbijane sodbe). Ta denarni zahtevek sta tožnika namreč utemeljila s trditvami, da sta del sporne parcele dobila kot darilo od prvo toženke, ki se je s pogodbo zavezala tudi k plačilu davka na darilo, s strani predstavnika drugo toženke A. I. pa jima je bilo še dodatno obljubljeno, da jima vrne denar. Zaradi pospešitve postopka sta tožnika (po lastnih trditvah) takšen davek plačala sáma. Upoštevajoč, da sta zatrjevala pogodbeno zavezo zgolj v razmerju do prvo toženke, obljuba darila pa tistega, ki je obljubo dal, praviloma ne zavezuje oziroma je iztožljiva zgolj v primeru, če je podana v pisni overjeni obliki, je tožba v tem delu, kolikor se nanaša na drugo toženko, odpravljivo nesklepčna. Tožnika namreč v tem okviru nista ponudila trditev o vseh pravno-relevantnih dejstvih, tj. o tem, na kakšen način je predstavnik drugo toženke obljubil plačilo oziroma vrnitev davka na darilno pogodbo oziroma ali je to storil na ustrezen obličen način. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sodbo tudi v tem delu razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje z napotki za postopanje, kot jih je navedlo v točki 20 svoje obrazložitve.

22. Navedbe vsebovane v četrtem odstavku 4. točke obravnavane pritožbe, s katerimi toženke opozarjata, da "iz predloženih dokazov ne izhaja utemeljenost višine vtoževanega zahtevka", pa upoštevaje zakonske pogoje za izdajo zamudne sodbe za vprašanje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve niso relevantne. Prav tako izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvijo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz njene obrazložitve ne izhaja, da bi sodišče vanjo povzemalo vsebino dokazov tožeče stranke.

23. Drugo toženka ne izpodbija konkretizirano odločitve sodišča prve stopnje glede plačila 300,00 EUR in 134,00 EUR iz naslova izravnave meje, ki je prav tako vsebovana v točki I/6 izreka sodbe sodišča prve stopnje ter odločitve o dolžnosti izročitve izjave o zanesljivosti objekta, potrebne za izdajo uporabnega dovoljenja, vsebovane v točki III izreka izpodbijane sodbe. V okviru uradnega preizkusa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna, saj so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP (zato se v tem delu v izogib ponavljanju zgolj sklicuje na razloge izpodbijane sobe).

Sklepno:

24. Pritožbeno sodišče je torej zamudno sodbo v delu, ki se nanaša na prvo toženko, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kar se tiče drugo toženke, pa je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo v točki I/3d izreka glede zamakanja v pritličje ob zahodni stani objekta in glede zamakanja terase ob obojih balkonskih vratih na način, da se sanira hidroizolacija na omenjenih delih (odkop in popravilo), v točki I/6 izreka v delu, ki se nanaša na strošek sanacije suhomontažnih sten in toplotne izolacije (v višini 18.202,96 EUR), v delu, ki se nanaša na strošek sanacije fasade na zahodni strani objekta (v višini 8,77 EUR in 82,93 EUR), ter v delu, ki se nanaša na plačilo davka na darilno pogodbo v višini 54,00 EUR, v točki II izreka in v posledično v točki IV izreka (stroškovnem delu) ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V točki I/1 pa je odločitev glede druge toženke spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

25. Razveljavitev odločitve o stroških postopka ter pridržanje odločitve o stroških v postopku s pritožbo za končno odločbo je posledica delne razveljavitve odločitve o glavni stvari (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl..

(2) Ur. l. RS, št. 18/2004. (3) Ur. l. RS, št. 117/2002, s kasnejšimi spremembami

(4) Primerjaj J. Zobec, Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2009, str. 126.