Jedro

Sodišče je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi 86. člena ZZK-1, po katerem zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, prav tako pa tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku. Pritožnika trdita, da izvršilno sodišče ne bi smelo nepravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslati zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe (3. odstavek 45. člena ZIZ). Njun sklep še ni pravnomočen, saj se po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Če je tako, pa to pomeni, da so podani pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. točki 1. odstavka 90. člena ZZK-1. Če se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine res nadaljuje kot postopek pri ugovoru zoper plačilni nalog, je namreč moralo izvršilno sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljaviti v delu, v katerem je dovolilo izvršbo (2. odstavek 62. člen ZIZ). Izvršilno sodišče očitno zemljiškoknjižnega sodišča o tem ni obvestilo in priložilo sklepa, ki je podlaga za vpis (2. odstavek 90. člena ZZK-1), nedvomno pa z njim razpolagata nasprotna udeleženca, saj sta stranka v izvršilnem postopku in lahko tudi sama predlagata izbris zaznambe. V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti, namreč lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (3. odstavek 125. člena ZZK-1). Četudi je torej izvršilno sodišče ravnalo v nasprotju s 3. odstavkom 45. člena ZIZ, tega v zemljiškoknjižnem postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče odpraviti, pač pa je mogoče v novem zemljiškoknjižnem postopku doseči izbris zaznambe izvršbe, če se bo izkazalo, da so za to izpolnjeni pogoji.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje s sklepom zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev in potrdilo sklep strokovne sodelavke, s katerim je po uradni dolžnosti dovolila zaznambo izvršbe opr. št. In 03/00069 po sklepu o izvršbi z dne 13.11.2003 v korist upnika Z.d.o.o. pri nepremičninah parc. št. 346/3, 347/2 in 364/9 k.o. D., last nasprotnih udeležencev.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila nasprotna udeleženca.

Navajata, da gre za očitno napačno uporabo zakona, saj je nepravilno stališče glede pravnomočnosti akta in da Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ne določa, da bi moral biti sklep o dovolitvi izvršbe pred dovoljeno zaznambo pravnomočen. V obrazložitvi strokovna sodelavka ni navedla, kateri zakon je uporabila pri odločanju, zato jima kot neukima strankama ni bila dana možnost v postopku ugovora uporabiti pravilen zakon. Sodišče bi jumoralo kot neuki stranki ustrezno poučiti in ugovorne navedbe upoštevati vsebinsko in ne zgolj formalno. Zato je sodišče kršilo tudi postopkovna pravila in njuno ustavno pravico do pravnega sredstva. V letu 2002 sta nasprotna udeleženca sklenila pogodbo s podjetjem Z.d.o.o. Na podlagi te pogodbe Z. d.o.o. po sodni poti uveljavlja določene denarne terjatve do nasprotnih udeležencev. Zato je vložil izvršilni predlog, o katerem je sodišče odločilo dne 13.11.2003. S tem sklepom je sodišče na podlagi verodostojne listine, to je fakture dovolilo predlagano izvršbo, vendar na denarni terjatvi in ne na nepremičnini, kot zmotno navaja zemljiškoknjižno sodišče. Ta sklep je bil posredovan zemljiški knjigi in na njegovi podlagi dovoljena sporna zaznamba. Proti sklepu o izvršbi z dne 13.11.2003 pa sta nasprotna udeleženca vložila ugovor in spor se sedaj rešuje pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, o čemer je moralo biti seznanjeno tudi Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je moralo odstopiti svoj spis. Sklep z dne 13.11.2003 še ni pravnomočen, da bi lahko zemljiškoknjižna referentka dovolila zaznambo. Svoje prepričanje nasprotna udeleženca sedaj argumentirata z določbo 3. odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri sodišče vroči sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, šele, ko postane ta pravnomočen. Zato se ne strinjata z ugotovitvijo sodišča, da zemljiškoknjižno sodišče odloči le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu je lahko priložen tudi nepravnomočen sklep, kot naj bi izhajalo iz 86. člena ZZK-1. To določilo pač ne velja za izvršbe na podlagi verodostojne listine. Tudi sicer iz tega določila ne izhaja, da je lahko obvestilu priložen nepravnomočen sklep. Gre torej za napako strokovne sodelavke, ki je postopek vodila, ali za napako sodišča, ki je posredovalo sklep v zaznambo, ter končno napako sodišča, ki je odločalo o ugovoru. Sodišče ne bi smelo posredovati nepravnomočnega sklepa o izvršbi zemljiški knjigi, referentka pa bi morala preveriti, ali ima za zaznambo ustrezno pravno podlago. Ugovorni organ bi moral ne glede na formalnost postopka upoštevati tudi dejstvo, da ima po 1. odstavku 87. člena ZZK-1 zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko. V pravni državi pa ni mogoče pridobiti nobene pravice na podlagi nepravnomočnega akta. Predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da ni pogojev za zaznambi izvršbe. Pritožba ni utemeljena. S trditvijo, da strokovna sodelavka ni navedla predpisa, na katerega je oprla svojo odločitev in da je bila zato kršena pravica do pravnega sredstva, pritožnika uveljavljata bistveno kršitev določb postopka zaradi odvzema možnosti obravnavanja pred sodiščem oziroma kršitve načela kontradiktornosti.

Vendar pa je v zemljiškoknjižnem to načelo omejeno, saj sme praviloma zemljiškoknjižno sodišče na prvi stopnji odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem odloča po uradni dolžnosti (123. člen ZZK-1). Poleg tega mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi (3. odstavek 152. člena ZZK-1). Strokovna sodelavka, ki je vpis opravila, torej sklepa ni bila dolžna obrazložiti, sklep o ugovoru, ki ga je izdala zemljiškoknjižna sodnica, pa je ustrezno obrazložen in daje odgovor na ugovorne navedbe nasprotnih udeležencev. Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi določila 86. člena ZZK-1. Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 13.11.2003 je razvidno, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve dovoljena izvršba na nepremičnine vl. št. 222 k.o. D. na parcele št. 364/9, 346/3 in 347/2, last nasprotnih udeležencev, vsakega do 1/2. Zmotno torej pritožnika menita, da je bila dovoljena izvršba na denarno terjatev in ne na nepremičnine. Zemljiškoknjižno sodišče pravilno ugotavlja, da je zemljiškoknjižni postopek formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani. Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti pa zemljiškoknjižno sodišče samo niti ne more presojati, prav tako pa tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku. Ravno slednje pa zatrjujeta pritožnika. Trdita namreč, da bi izvršilno sodišče ne smelo nepravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslati zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe, saj se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po določilu 3. odstavka 45. člena ZIZ vroči sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, šele, ko postane pravnomočen. Njun sklep pa še ni pravnomočen, saj se po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Če je tako, pa to pomeni, da so podani pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odstavku

90. člena ZZK-1. Po 1. točki navedenega določila namreč zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe med drugim tudi, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. Če se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine res nadaljuje kot postopek pri ugovoru zoper plačilni nalog, je namreč moralo izvršilno sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljaviti v delu, v katerem je dovolilo izvršbo (2. odstavek 62. člen ZIZ). Izvršilno sodišče očitno zemljiškoknjižnega sodišča o tem ni obvestilo in priložilo sklepa, ki je podlaga za vpis (2. odstavek 90. člena ZZK-1), nedvomno pa z njim razpolagata nasprotna udeleženca, saj sta stranka v izvršilnem postopku in lahko tudi sama predlagata izbris zaznambe. V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti, namreč lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (3. odstavek 125. člena ZZK-1). Četudi je torej izvršilno sodišče ravnalo v nasprotju s 3. odstavkom 45. člena ZIZ, tega v zemljiškoknjižnem postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče odpraviti, pač pa je mogoče v novem zemljiškoknjižnem postopku doseči izbris zaznambe izvršbe, če se bo izkazalo, da so za to izpolnjeni pogoji.

Neutemeljeno pa je tudi načelno stališče pritožbe, da na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi sploh ni mogoče zahtevati zaznambe izvršbe, ker pravic (hipoteke) ni mogoče pridobiti na podlagi nepravnomočnih sklepov. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (167. člen ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ) - za zaznambo izvršbe pa zakon kaj drugega ne določa. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba ni utemeljena. Zato je na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.