Jedro

Če izda sklep o dedovanju premoženja, ki ga je zapustnik pridobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji, kasneje pa upravni organ zapustniku vrne še del tega premoženja, sodišče ne razpiše nove zapuščinske obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojni spada poleg premoženja, ugotovljenega s pravnomočnimi sklepi, izdanimi v tem postopku 26. 3. 1996, 31. 1. 2001 in 28. 7. 2006 v zvezi s sklepom z dne 11. 4. 2011, še nepremičnina parc. št. 426/1 k.o. X do 3/100, ki jo dedujeta zapustničina sina B. L. in K. L. vsak do ½.

2. Dedič B. L. se pritožuje zaradi napačne uporabe Zakona o dedovanju (ZD) in Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ter zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Upravna enota Kranj je v denacionalizacijskem postopku izdala popravni sklep, po katerem je pokojna lastnica parc. št. 426/2 k.o. X do 3/100. O tem premoženju v zapuščinskem postopku še ni bilo odločeno. Ker gre za premoženje, ki je pokojni pripadlo po odločbi o denacionalizaciji, je potrebno v skladu s 74. členom ZDen opraviti nov zapuščinski postopek. Napačno oziroma nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje, ker sodišče ni ugotovilo, da gre za nepremično premoženje, ki je bilo predmet denacionalizacije. Sodišče bi moralo opraviti nov zapuščinski postopek ter udeležencem omogočiti, da se o predmetu odločanja izjavijo. Predlaga pritožbenemu sodišču, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

3. Sodedič na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V primeru, ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče glede na določbo prvega odstavka 221. člena ZD ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Res je sicer, da ZDen v prvem odstavku 74. člena določa, da je treba v primeru, ko zapustniku po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pripade novo premoženje na podlagi odločbe o denacionalizaciji, izpeljati nov zapuščinski postopek. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za tako situacijo. Z vsemi v tem postopku izdanimi sklepi je sodišče odločilo o dedovanju premoženja, ki je zapustnici pripadlo na podlagi delnih odločb o denacionalizaciji. Specialna ureditev po prvem odstavku 74. člena ZDen je bila sprejeta, ker niso redki primeri, ko je denacionalizirano premoženje mnogo večje od premoženja, o katerem je že bilo odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Zaradi prepričanja, da podržavljeno premoženje ne spada v zapuščino, je morebiti zapustnik napravil določena oporočna razpolaganja, ali so dediči podali določene dedne izjave, ali so bile sklenjene dednopravne pogodbe.(1) V obravnavanem primeru pa je sodišče že odločalo o premoženju, ki je zapustnici pripadlo na podlagi odločb o denacionalizaciji. Že zato ni razloga za odstop od splošnega pravila po 221. členu ZD. Razen tega pa 82. člen ZDen predpisuje, da se splošno pravilo iz 221. člena ZD uporablja tudi, če ni bilo oporočnih razpolaganj, dednih izjav, ali dednopravnih pogodb. Zapustnica ni napravila oporoke, dediči pa v predhodnem postopku niso podali dednih izjav in tudi nobena dednopravna pogodba ni bila sklenjena.

6. Po obrazloženem ni relevantno, da je kasneje najdeno premoženje zapustnici pripadlo na podlagi popravnega sklepa v denacionalizacijskem postopku. Očitek o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja tako ni utemeljen. Prav tako ne pritožbeni očitek o nemožnosti izjave udeležencev. Sodišče je namreč oba dediča z dopisom z dne 20. 8. 2014 pozvalo naj sporočita, ali sta glede novo najdenega premoženja sklenila dedni dogovor in ga predložita ter ju opozorilo, da v kolikor tega ne bosta storila, bo novo najdeno premoženje razdelilo na podlagi zakonitega dedovanja.

7. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; v zapuščinskem postopku se skladno s 163. členom ZD subsidiarno uporablja ZPP), ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Prim. uvodna pojasnila prof. dr. Karla Zupančiča v Dedovanje z uvodnimi pojasnili, 8. spremenjena in dopolnjena izdaja, izdal Ur. l. RS leta 2005, str. 158.