Jedro

Prvostopno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen. Vendar pa je procesnopravno zmotno ravnalo, ko je zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln in nedovoljen. Za zavrženje neobrazloženega ugovora ni pravne podlage, saj le-tega ni moč obravnavati kot nepopolne vloge.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 27.10.1999, opr. št. I 99/00344-2. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnik vložil neobrazložen ugovor, ki se ne nanaša na samo terjatev.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik in navaja, da je bil v bolniškem staležu, ko je pisal ugovor. Ker je zbolel, v svoji firmi ni mogel opravljati več delovnih dolžnosti. Zato je ostal brez finančnih sredstev. Zaradi zdravstvenih težav in nizke plače ne more plačati upnici njene terjatve. Pritožbi prilaga zdravniška potrdila in izpis plače. Pritožba je utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju(ZIZ) v zvezi z drugim odstavkom 54.člena sodišče zavrže ugovor kot prepozen, nepopoln ali nedovoljen. Če prvostopno sodišče ugotovi, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. V obravnavanem primeru je sodišče po predlogu upnice na podlagi verodostojne listine (glej v prilogi A4) dovolilo zoper dolžnika izvršbo zaradi izterjave 777.726,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.9.1998 do plačila in stroškov izvršilnega postopka v znesku 29.966,00 SIT. Proti sklepu je dolžnik ugovarjal, da je psihično zbolel in zaradi zdravljenja ni zmožen plačati. Prvostopno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen. Vendar pa je procesnopravno zmotno ravnalo, ko je zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln in nedovoljen. Za zavrženje neobrazloženega ugovora ni pravne podlage, saj le-tega ni moč obravnavati kot nepopolne vloge. Kot edino dolžnikovo pravno sredstvo pa je ugovor vsekakor dovoljen. S takim ravnanjem se dolžniku odvzame pravica, ki mu jo daje ZIZ. To je, da se pred pritožbenim sodiščem preveri ugotovitve in ocena izvršilnega sodišča, ali je njegov ugovor res neobrazložen in ga je zato šteti za neutemeljenega (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Takšen ugovor pa prvostopno sodišče pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Zato je bilo treba po določbi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ ugoditi pritožbi in razveljaviti izpodbijani sklep.

Na podlagi določila drugega odstavka 54. člena ZIZ je bilo treba odločiti še o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ta ni utemeljen.

V zvezi z ugovorom dolžnika pa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni obrazložil v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ, saj ni nevedel pravno relevantnih dejstev (55.člen ZIZ) in ni predložil dokazov.

Neupoštevno je sklicevanje dolžnika na slabo zdravstveno stanje, saj v smislu določbe 55. člena ZIZ ni ugovorni razlog in ne more preprečiti dovoljene izvršbe. V tej zvezi so tudi ponujeni dokazi pravno nepomembni. In ker niso podani niti po uradni dolžnosti upoštevni ugovorni razlogi (drugi odstavek 55. člena ZIZ), je bilo treba ugovor dolžnika na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti kot neutemeljen in potrditi izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe.