Jedro

Ureditveni načrt ne dela izjeme glede odmikov za nadomestne objekte, zato je tudi pri takšnih gradnjah potrebno upoštevati predpisano pravilo glede odmikov.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora z dne 9.11.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov proti odločbi Sekretariata za urejanje okolja in varstvo okolja občine z dne 2.7.1992, s katero je bilo J.L. in Š.L. dano lokacijsko dovoljenje za gradnjo gospodarskega poslopja (strojne lope) v izmeri 9 x 12,50 m (+/- 0,3 m) na zemljišču parc.št. 165/1 in 166, pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi navaja, da je podlaga za sporno lokacijsko dovoljenje ureditveni načrt (v nadaljevanju UN), po katerem je obstoječe objekte možno dograditi, nadgraditi in jim spremeniti zunanjost in graditi nadomestni objekt v skladu s pogoji, ki veljajo za novogradnje v pogledu gabaritov, odmikov in namembnosti (4. člen). Odmiki morajo praviloma znašati 4 m od posestne meje (2. odstavek 7. člena). V obravnavanem primeru je sicer odmik manjši, vendar gre za graditev namesto odstranjenega objekta v obstoječem odmiku, zato je tak odmik možen.

Tožniki v tožbi izražajo dvom, da bi investitorja res gradila lopo za traktor in priključke. Očitno gradita hlev, saj drugače ne bi bila kap visoka 6 m. S tem se tožniki ne strinjajo, saj imajo na razdalji 10 do 12 m spalnice, ki so obrnjene proti tej zgradbi, prvotožnik pa še dnevno sobo in otroški sobi. Objekt je postavljen tik do meje prvotožnika, zaradi česar je vrt tudi poleti zasenčen. Zato zahtevajo, da se objekt poruši ali zgradi vsaj v 4 m odmiku od meje in za namen, kot je bilo zaprošeno. Smiselno predlagajo, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Prizadeta stranka J.L. prav tako predlaga, da sodišče tožbo zavrne. V obrazložitvi navaja, da sporni prizidek potrebuje za spravilo kmetijskih strojev. Hlev je že zgrajen in tudi zadošča potrebam njegove kmetije. Investitor je prvotožniku tudi odstopil 2 m širok pas zemljišča ob njegovi parceli z namenom, da se zavaruje pred negativnimi vplivi gradnje. Na novo določeni meji sta s prvotožnikom s skupnimi sredstvi postavila betonsko ograjo, iz česar je razvidno, da se je strinjal z gradnjo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo gospodarskega poslopja - strojne lope na zemljišču parc.št. 165/1 in 166. Tožniki ne izpodbijajo dejanske ugotovitve, da območje sporne lokacije ureja UN. Na območju, za katero je sprejet prostorski izvedbeni akt, se izda lokacijsko dovoljenje v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt (54. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS št. 26/90). Oba upravna organa pravilno ugotavljata, da je po določbi 4. člena cit. UN obstoječe objekte možno dograditi, nadgraditi in spremeniti zunanjost ali graditi nadomestni objekt v skladu s pogoji, ki veljajo za novogradnje v pogledu gabaritov, odmikov in namembnosti. V obravnavani zadevi je sporen odmik od posestne meje in namembnost objekta. Odmik mora praviloma znašati 4 m od posestne meje (2. odstavek 7. člena cit. UN) in tak odmik zahtevajo tudi tožniki. Organ prve stopnje, niti tožena stranka ne ugotavljata, koliko dejansko znaša odmik od posestne meje tožnikov. Tožena stranka le ugotavlja, da znaša manj kot 4 m. Ker gre za graditev objekta namesto odstranjenega objekta v obstoječem odmiku, pa zaključuje, da je tak odmik možen. Toda po oceni sodišča je tak zaključek preuranjen. Nadomestni objekt je namreč možno graditi le v skladu s pogoji, ki veljajo za novogradnje tako glede odmikov kot namembnosti (4. člen). Ker torej UN glede odmikov za nadomestne objekte ne dela izjeme, mora upravni organ tudi pri takšnih gradnjah upoštevati predpisano pravilo glede odmikov.

V ponovnem postopku bo zato potrebno ugotoviti, koliko znaša odmik spornega objekta od posestnih mej tožnikov in glede na postavljeno pravilo o 4 m odmiku od posestne meje in ostalih pogojev ureditvenega načrta oceniti, ali je dopusten tudi manjši odmik. Eventuelni pogoji, ki jih investitorja morata pri gradnji upoštevati, pa morajo biti navedeni v izreku odločbe, ker je le tako mogoča kontrola (1. odstavek 57. člena cit. zakona). Ker se lokacijsko dovoljenje izda le na zahtevo investitorja (53. cit. zakona), iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi takšno zahtevo vložila tudi investitorica, na katero se tudi glasi lokacijsko dovoljenje, bo v ponovnem postopku potrebno odpraviti tudi to neskladje.

Ostali tožbeni ugovori, ki se nanašajo na namembnost objekta pa niso utemeljeni. Lokacijsko dovoljenje je izdano za strojno lopo in ne za hlev in samo takšen objekt smeta investitorja graditi.

Ker je dejansko stanje glede odločilne dejanske okoliščine pomanjkljivo ugotovljeno, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).