Jedro

Tožnik se je umaknil v dom upokojencev zaradi lastne varnosti pred nasiljem in grdim ravnanjem tožencev. Izpolnjeni so zakonski pogoji za plačilo uporabnine.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine za nepremičnino parc. št. 3/7 k.o. X, v naravi stavbno zemljišče s stanovanjsko hišo na naslovu A. 9, po temelju utemeljen (točka I izreka). V točki II je zavrnilo tožbeni zahtevek za izpraznitev navedene nepremičnine in izročitev nepremičnine proste oseb in stvari tožencev tožniku. Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (točka III izreka).

2.Zoper vmesno sodbo (točka I izreka) vlagata pritožbo toženca zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Kot dejansko in pravno zmoten grajata zaključek sodišča, da se je bil pokojni tožnik primoran odseliti iz stanovanjske hiše zaradi tožencev in njunih ravnanj. V dom upokojencev je bil pripeljan pod prisilo. Prevoz je preko policije organiziral tožnikov nečak. Domov se ni vrnil zaradi pritiska nečaka in ne zaradi ravnanj tožencev. Predlagata spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka.

3.V odgovoru na pritožbo tožeča stranka pritrjuje pravilni odločitvi sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico za toženca.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik je kot solastnik in imetnik pravice dosmrtnega brezplačnega užitka celotne stanovanjske hiše od tožencev v pravdi zahteval izpraznitev stanovanjske hiše in vrnitev hiše v posest tožniku. Med postopkom je umrl, pravda se nadaljuje z njegovimi dediči. Tožbeni zahtevek za izpraznitev stanovanjske hiše je bil zaradi smrti užitkarja zavrnjen (točka II izreka). Ker pravdni stranki v tem delu sodbe ne izpodbijata, je delna sodba pravnomočna.

6.V pritožbenem postopku je izpodbijana le vmesna sodba o temelju zahtevka za plačilo uporabnine. Tožeča stranka od tožencev vtožuje uporabnino za stanovanjsko hišo po 400 EUR mesečno od 1. 2. 2019 naprej, trdi in dokazuje, da je moral tožnik zaradi grdega ravnanja in fizičnega nasilja tožencev zapustiti dom in se umakniti v dom upokojencev. Pritožnika izpodbijata oceno in ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožnik odselil v dom upokojencev zaradi njunih ravnanj. Vztrajata, da se je odselil prostovoljno, na prigovarjanje svojega nečaka, in da bi se lahko kadarkoli vrnil.

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje drugačnim ugotovitvam sodišča prve stopnje in ne pritožbi. Po skrbno izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva:

-tožnik je bil do 1/2 solastnik stanovanjske hiše, drugo polovico je pridobila toženka po pokojni ženi tožnika;

-tožnik je imel na podlagi volila osebno služnost brezplačnega uživanja celotne hiše do svoje smrti;

-s tožencema je imel sklenjeno tudi pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 2. 2012;

-v stanovanjski hiši je živel do februarja 2019 skupaj s tožencema, tedaj je bil zaradi zaščite po posredovanju policije in CSD prepeljan in nameščen v dom upokojencev, in sicer neposredno po incidentu - nasilju v hiši, zaradi katerega je bilo tožencu odrejeno policijsko pridržanje;

-zaradi toženčevega fizičnega nasilja v vinjenem stanju (tudi do tožnika) in zaradi ravnanj obeh tožencev, ki sta v hiši prirejala zabave, bila glasna in nasilna, se je tožnik v domači hiši že prej počutil ogroženega, ker ni bilo miru, se ni počutil varno, strah ga je bilo, umikal se je v sobo, večkrat je morala posredovati policija in CSD;

-po zadnjem incidentu, ko je bil tožnik prepeljan v dom upokojencev, je sicer želel domov, vendar v prazno hišo; zaradi strahu se ni upal vrniti, toženca je pozval k izselitvi 31. 1. 2019, kar sta zavrnila 5. 4. 2019.

8.Pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da se je tožnik umaknil v dom upokojencev zaradi lastne varnosti pred nasilnimi ravnanji in grdim ravnanjem tožencev. Pritožbeno vztrajanje, da je bil njegov odhod od doma plod organizirane akcije tožnikovega nečaka mimo prave in resnične volje tožnika samega, so bile v celoti ovržene. Pogosto nasilje v hiši, razgrajanje tožencev, prirejanje hrupnih zabav in ogroženost tožnika v hiši, je bilo ugotovljeno v prvi vrsti na podlagi pravilno ocenjenih podatkov policije (o pogostih intervencijah) in pravilno ocenjenih izpovedbah prič. Nasprotni izpovedbi tožencev je potrdila le njuna hči, vendar je spričo ostalih izvedenih dokazov njihove izpovedbe sodišče ocenilo kot neverodostojne in jih upravičeno zavrnilo. Ključna je bila izpovedba tožnika samega. Prepričljivo je opisal svojo ogroženost, strah pred tožencema in razloge za umik v dom upokojencev. O pristnosti in resničnosti tožnikove volje, da se vrne domov le, če bi toženca zapustila stanovanjsko hišo, se je zanesljivo prepričalo z mnenjem izvedenke psihiatrične stroke. S ponavljanjem ugovorov o dobrih medsebojnih odnosih pritožnika ne moreta omajati pravilne ocene in ugotovitve sodišča, da se je bil tožnik prisiljen umakniti iz domače hiše zaradi njunih ravnanj.

9.Ob takih dejanskih ugotovitvah je pravilna presoja, da so izpolnjeni zakonski pogoji iz 198. člena OZ in prvega odstavka 190. člena OZ ter 65. in 66. člena SPZ v zvezi s 25. členom SPZ za plačilo zahtevane uporabnine. Toženca sta od tožnikovega umika - odselitve tožnika v dom upokojencev - brez pravne podlage (tožnikovega soglasja ali dovoljenja) izključno uporabljala celotno nepremičnino. Tožniku sta s svojimi ravnanji onemogočila, da bi jo uporabljal sam, čeprav je bil do uporabe hiše upravičen na podlagi svoje solastninske pravice in osebne služnosti užitka. Solastnik stanovanjske hiše, ki mora trpeti nasilje (poseg v svoje dostojanstvo ter v duševno in telesno nedotakljivost), v takšnih okoliščinah ne more uživati solastne stvari v skladu z njenim bistvom in v skladu z namenom solastninske pravice. Če prav iz teh razlogov opusti izvrševanje solastninske pravice, je neupravičeno prikrajšan. Enako velja za užitkarja, ki zaradi ravnanja tretjega ne more uporabljati stvari, ki je predmet užitka, oziroma opusti njeno uporabo. Če je nekdo brez pravnega temelja uporabil tujo stvar v svojo korist, lahko imetnik ne glede na pravico do odškodnine, tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe (198. člen OZ v zvezi s prvim odstavkom 190. člena OZ).

10.Pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijana odločitev je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu. Ker vmesna sodba tudi ni obremenjena z napakami in kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP ), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo, ko bo sodišče prve stopnje še po višini odločalo o glavni stvari (165. člen ZPP v zvezi s 164. členom istega zakona).

-------------------------------

1Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.

2Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.

3VSRS II Ips 328/2016 z dne 26. 1. 2017.

4Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190, 190/1, 198 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 25, 65, 66

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.