Jedro

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker je svojo odločitev oprlo na določila Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), ki jih je Ustavno sodišče razveljavilo. Ker razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi in ker po določilu 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču velja za tista razmerja, o katerih do dneva razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, velja tudi za sporni primer.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali ugotovitev, da so zakoniti dediči po pok. J.H., da jim pripada lastninska pravica na nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 10 k.o. G. in 100 k.o. R. do 1/2 in zahtevali izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Tako je razsodilo zato, ker tožeča stranka ni aktivno legitimirana za pravdo, saj kot pravdne stranke niso zajeti vsi dediči. Poleg tega je bila zapuščina v času smrti pok. J.H. in v času dedovanja zaščitena kmetija in ker tega stanja za nazaj ni mogoče spremeniti, je bil zapuščinski postopek pod opr. št. D ..... pravilen in ni razlogov za uveljavljanje dednopravnih zahtevkov v pravdi. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je Občina Š. napačno deklarirala sporno kmetijo za zaščiteno in da mora plačati odškodnino. Tudi za tak zahtevek ni bilo aktivne legitimacije, pa tudi občinski odlok doslej ni bil razveljavljen. Za to je pristojno ustavno sodišče in če bo predlogu za oceno ustavnosti ugodilo in odpravilo odlok, bo mogoča obnova pravdnega postopka.

Proti sodbi se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge po določilu 353. čl. Zakona o pravdnem postopku ter predlaga njeno razveljavitev. Navaja, da bo pritožbo naknadno obrazložila, vendar tega ni storila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je po določilu 365. čl. Zakona o pravdnem postopku štelo, da se s pritožbo izpodbija vsa sodba in jo je preizkusilo glede tistih razlogov, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti. Tako je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, zaradi česar tudi ni dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev namreč oprlo na določilo četrtega, petega in šestega odst. 3. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), ki jih je ustavno sodišče z odločbo U-I-57/92-33 dne 3. novembra 1994 razveljavilo (objavljeno v Ur. l. RS št. 76/94) tako, da razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi. Ker po določilu 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču razveljavitev zakona velja za tista razmerja, o katerih do dneva razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, velja tudi za ta primer. Zato je sodišče prve stopnje, ki se je sklicevalo na razveljavljena določila zakona, napačno uporabilo materialno pravo (356. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Glede sosporništva se pritožbeno sodišče strinja, da gre za enotno sosporništvo, saj je odločba celotnega spora lahko le enotna, to je nasproti vsem sočasna in enake vsebine. Ne strinja pa se z navedbo sodišča prve stopnje, da gre tudi za nujno sosporništvo, pri katerem ni nastopila prava stranka, če niso tožniki ali če niso toženi vsi sodediči; saj je v danem primeru zapuščinski postopek že končan in je že prišlo do delitve zapuščine. Pri enotnem stališču teorije (glej n.pr. Juhart, Triva in drugi), so namreč sodediči nujni sosporniki v pravdah zaradi premoženja, ki jim pripada pred delitvijo zapuščine, potem pa se lahko eni z delitvijo strinjajo, drugi pa ne. Sodna praksa tudi predvideva, da je treba s tožbo obseči vse dediče, ki so po sklepu o dedovanju razglašeni za dediče, to pa je po sklepu D ..... samo toženec. Seveda pa je pomembno, ali so tožniki tudi upravičeni do deleža, ki ga zahtevajo s tožbo, ali niso. Zato bo treba v dopolnjenem postopku ugotoviti, ali so tožniki dediči in ali so upravičeni do deleža, ki ga zahtevajo, ali pa so zamolčali deleže ostalih sodedičev.

Da bo sodišče prve stopnje lahko dopolnilo dokazni postopek in bo tako popolnoma in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijano sodbo.

Pri svojem odločanju je uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92), Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS št. 15/76, 23/78 in 13/94) in Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Ur.l. SRS št. 26/73 in 1/86) na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v povezavi s 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I-45/I/94). Zakon o ustavnem sodišču je objavljen v Ur.l. RS št. 15/94.