Jedro

Tožnik je vložil zahtevo za stransko udeležbo po tem, ko se je inšpekcijski postopek 16. 7. 2020 končal s sklepom o ustavitvi. To pomeni, da tudi morebitna ugoditev njegovi zahtevi, ki se nanaša na udeležbo v tem postopku, ne more več vplivati na njegov pravni položaj. Pravni interes stranskega udeleženca v prvostopenjskem postopku se namreč lahko izkazuje samo, dokler postopek po volji aktivne stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa še traja.

Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne posega v tožnikov pravni položaj. Tak sklep že po svoji pravni naravi ne oblikuje in ne spreminja tožnikovega pravnega položaja, niti ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ odločil, da se tožniku v zadevi inšpekcijskega nadzora na Centru za socialno delo A., v zadevah B. B., ne prizna lastnosti stranskega udeleženca in s tem pravica udeleževati se inšpekcijskega postopka.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bil 19. 12. 2019 na Centru za socialno delo A. uveden inšpekcijski nadzor v zadevah B. B., v katerem niso bile ugotovljene nepravilnosti, zato je bil postopek v skladu z 28. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) z Zapisnikom o izvedbi inšpekcijskega nadzora, št. 06185-203/2019-11 z dne 16. 7. 2020 (v nadaljevanju Zapisnik), ustavljen. O tem je bil na podlagi 24. člena ZIN obveščen tožnik, ki je nato 24. 7. 2020 vložil „Ugovor“. Ta „Ugovor“ je prvostopenjski organ na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) štel kot vlogo za priglasitev stranske udeležbe v postopku inšpekcijskega nadzora. Presodil je, da se osebna korist tožnika in njegovega sina ne nanaša na predmetni inšpekcijski nadzor in da med tožnikom in konkretno upravno zadevo ne obstaja razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo. V predmetnem inšpekcijskem nadzoru ne gre za zavarovanje pravnega položaja tožnikovega mladoletnega sina, ampak za vprašanje zakonitosti delovanja enote Centra za socialno delo. O tožnikovih pravicah oziroma o pravicah njegovega sina se v tem postopku ne odloča. Glede na to je prvostopenjski organ presodil, da tožnik ni izkazal varovanja svoje pravne koristi, niti pravne koristi svojega sina, zato mu ni priznal položaja stranskega udeleženca v zadevi inšpekcijskega nadzora.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. 4. Tožnik v tožbi očita kršitev temeljnih človekovih pravic, Ustave RS, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Konvencije o otrokovih pravicah, Ustanovne listine OZN, Zakona o socialnem varstvu, ZUP. Med drugim navaja, da mu je bil „protipravno“ odvzet status stranskega udeleženca, s čimer je bil prikrajšan za varstvo pravnih koristi in pravic zase in za sina. Kot oče otroka je „protipravno izrinjen“ iz postopka, onemogočeno mu je bilo sodelovanje v upravnem in inšpekcijskem postopku, zaradi česar ni mogel učinkovito varovati pravnega in javnega interesa svojega otroka. Predlaga, naj sodišče (med drugim) izpodbijani sklep „razveljavi“ in mu prizna status stranskega udeleženca ter vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek drugi uradni osebi. Zahteva tudi odškodnino v višini 43.500 EUR in povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila. Predlagala je le, naj sodišče tožbo zavrne iz razlogov, navedenih v izpodbijanem sklepu.

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni dovoljena.

7. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), na katere mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

8. V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 9. Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si s tožbo izboljšal svoj pravni položaj. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

10. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in dokumentacije upravnega spisa, in kar med strankama niti ni sporno, je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti 19. 12. 2019 uvedel inšpekcijski nadzor na Centru za socialno delo A., v zadevah B. B. Ta inšpekcijski postopek je bil 16. 7. 2020 s sklepom na koncu Zapisnika na podlagi 28. člena ZIN ustavljen, ker niso bile ugotovljene nepravilnosti, ki bi vplivale na predpisano strokovnost dela in zagotavljanje pravic uporabnikov. Med strankama tudi ni sporno, da je tožnik 24. 7. 2020 vložil „Ugovor“, v katerem je med drugim uveljavljal status stranskega udeleženca v navedenem inšpekcijskem postopku.

11. Iz tega sledi, da je tožnik vložil zahtevo za stransko udeležbo po tem, ko se je inšpekcijski postopek 16. 7. 2020 končal s sklepom o ustavitvi (navedenemu tožnik konkretizirano ne ugovarja). To pomeni, da tudi morebitna ugoditev njegovi zahtevi, ki se nanaša na udeležbo v tem postopku, ne more več vplivati na njegov pravni položaj.1 Pravni interes stranskega udeleženca v prvostopenjskem postopku se namreč lahko izkazuje samo, dokler postopek po volji aktivne stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa še traja.

12. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka pa tudi ne posega v tožnikov pravni položaj. Tak sklep že po svoji pravni naravi ne oblikuje in ne spreminja tožnikovega pravnega položaja, niti ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.2

13. O navedenih ugotovitvah je sodišče pred izdajo tega sklepa s pozivom, I U 346/2021-9 z dne 3. 3. 2023, seznanilo tožnika in mu dalo možnost izjave, vendar tožnik v zvezi s tem v danem roku (in tudi ne do dneva izdaje tega sklepa) ni navedel oziroma izkazal ničesar drugega, saj na poziv ni niti odgovoril. 14. Glede na to sodišče ugotavlja, da vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi mogla privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja. Ker tožnik ni pravočasno uveljavljal priznanja statusa stranskega udeleženca v prvostopenjskem postopku, saj je zahtevo za priznanje stranske udeležbe, kot rečeno, vložil po zaključenem inšpekcijskem postopku, in ker je bil inšpekcijski postopek s sklepom z dne 16. 7. 2020 ustavljen, si tožnik s tožbo v tem upravnem sporu ne more izboljšati svojega pravnega položaja, tj. doseči priznanja uveljavljanega položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku. Ker torej tožnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe oziroma nima pravnega interesa za ta upravni spor, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

15. Sodišče dodaja, da ima po četrtem odstavku 24. člena ZIN položaj stranke v inšpekcijskem postopku samo zavezanec (42. člen ZUP) kot pasivna stranka, medtem ko vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke oziroma stranskega udeleženca. V skladu s to zakonsko določbo tako tisti, ki vloži prijavo ali pobudo, zgolj na tej podlagi (še) ne pridobi položaja stranskega udeleženca v postopku in tudi ne procesnih jamstev za sodelovanje v postopku.

16. Ker tožba zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk, kot obrazloženo, ne more biti predmet meritornega odločanja, pomeni, da tudi o akcesornem zahtevku, tj. uveljavljenem premoženjskopravnem zahtevku za odškodnino, ni mogoče meritorno odločati, zato je sodišče tožbo tudi v tem delu zavrglo.

17. Sodišče dodaja, da je tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta oziroma oseba, ki ji je bila zavrnjena pravica do udeležbe v postopku (prvi in drugi odstavek 17. člena ZUS-1). V upravnem postopku ni nastopal tožnikov sin, B. B., zato ga sodišče ni štelo za tožnika in je z odločitvijo o zavrženju tožbe zajelo tudi njegov zahtevek, saj je tudi v tem primeru podan razlog za zavrženje (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

18. Ker je po obrazloženem sodišče tožbo zavrglo že iz procesnega razloga, se do tožbenih navedb po vsebini ni opredeljevalo. Iz istega razloga, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

**K II. točki izreka**

19. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, I Up 119/2021 z dne 9. 11. 2022. 2 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu, I Up 119/2021 z dne 9. 11. 2022.