27. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Katje Dobaja, Maribor, in drugih, ki jih vse zastopata Marko Blatnik in dr. Andraž Teršek, na seji 27. decembra 2021

sklenilo:

1.Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 200/21 in 201/21), se zavrne.

2.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki otrok pobudnikov, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), je Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta zavrnilo (1. točka izreka).

2.Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče zagotovi anonimnost njihovih otrok. Gre za smiseln predlog za prikritje identitete po drugem odstavku 38.a člena ZUstS. Po tej določbi Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Kadar Ustavno sodišče sprejme takšno odločitev, osebnih podatkov udeleženca v postopku ali drugega posameznika tudi ni mogoče razkriti drugim osebam, ki bi jim bil v skladu z določbami ZUstS dovoljen vpogled v spis, in tudi ne posredovati javnosti (četrti odstavek 38.a člena ZUstS). Vendar pa morajo biti za sprejetje odločitve, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika, v posamezni zadevi izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem.[1] V tej zadevi to ni izkazano. Predlog za prikritje identitete je nekonkretiziran. Obenem pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da zgolj okoliščina mladoletnosti še ne zadostuje za utemeljitev predloga za prikritje identitete.[2] Glede na navedeno je Ustavno sodišče predlog za prikritje identitete otrok pobudnikov zavrnilo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 39. člena in tretjega odstavka 38.a člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako sklep Ustavnega sodišča št. U-I-92/20 z dne 1. 7. 2020.

[2]Tako Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-128/16 z dne 23. 9. 2016.

6. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Katje Dobaja, Maribor, in drugih, ki jih vse zastopata Marko Blatnik in dr. Andraž Teršek, na seji 6. decembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22, 13/22 in 19/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki v uvodu pobude navajajo, da izpodbijajo Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok/174), in sicer primarno njegov 8. člen in podrejeno v celoti, hkrati z Okrožnico Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 603-1/2021/97 z dne 12. 11. 2021 (v nadaljevanju Okrožnica MIZŠ). Navajajo, da Odlok/174 otrokom vsiljuje obveznost rednega testiranja kot pogoj za obiskovanje šole ter aktivno in neposredno sodelovanje pri pouku, staršem pa dolžnost trpeti vsiljeno testiranje otrok in izpolnjevanje pogoja prebolelosti, cepljenja ali testiranja (v nadaljevanju pogoj PCT) za vsak vstop v prostore šole. Opozarjajo, da še ni odpravljena ugotovljena protiustavnost 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20, 82/21 – v nadaljevanju ZNB) in vseh odlokov, ki zadevajo t. i. koronske ukrepe. Predlagajo, naj Ustavno sodišče z uporabo ustavnopravne doktrine o stopnjevanju sankcij in pozitivnega ustavnosodnega aktivizma sankcionira nespoštovanje ustavnega reda in precedenčnih odločb Ustavnega sodišča. Pretežni del pobude se nanaša na nasprotovanje pobudnikov ukrepu obveznega samotestiranja učencev v šoli. V zvezi s tem pobudniki najprej pojasnjujejo, da učitelji niso niti usposobljeni niti zavezani sodelovati pri izvajanju tega ukrepa in da Okrožnica MIZŠ ne more pomeniti podlage za določitev takšne obveznosti. Predlagajo, naj se Ustavno sodišče vsaj obiter dictum opredeli do pravne problematike v zvezi s tem. Pobudniki zatrjujejo, da ukrep samotestiranja posega v pravice otrok oziroma staršev iz 18., 34., 35., 54. in 56. člena Ustave in je tudi v neskladju z nekaterimi zakoni. Sklicujejo se tudi na 19. člen Konvencije o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 15/90; Akt o nostrifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, in MP, št. 9/92 – v nadaljevanju KOP). V nadaljevanju pobude pobudniki obširno in sklicujoč se na mnenja različnih posameznikov oziroma institucij utemeljujejo, da rezultati testiranj niso zanesljivi in da lahko ima testiranje hude negativne učinke in posledice na zdravstveno in psihično stanje otrok. Nasprotujejo tudi ukrepu obvezne uporabe obraznih zaščitnih mask, kolikor se nanaša na učence in starše, ki vstopajo v šolo. Menijo, da bi bil edini učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja virusa namestitev sistemov za odvajanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov. Uporaba mask naj bi bila znanstveno neutemeljena. Po mnenju pobudnikov za navedena ukrepa tudi ni ustrezne pravne podlage v zakonu. Pobudniki navajajo tudi, da od pristojnih institucij ni mogoče dobiti javnih informacij v zvezi s COVID-19 ukrepi in da mediji ne poročajo o znanstvenih dejstvih, ki govorijo proti spornim ukrepom. Menijo, da bi bilo treba odpraviti vse odloke Vlade, ki se nanašajo na COVID-19 ukrepe.

2.Vlada v odgovoru na pobudo opozarja, da prvi odstavek 4. člena ZNB ob bok pravici do varstva pred nalezljivimi boleznimi postavlja dolžnost vsakogar, da poleg svojega zdravja varuje tudi zdravje drugih ljudi pred temi boleznimi. Navaja, da je testiranje eden od učinkovitih ukrepov v odzivu na pandemijo COVID-19, ki pomaga ublažiti vpliv na ranljive skupine prebivalstva in na obremenitev zdravstvenih sistemov, hkrati pa zagotavlja, da lahko družbe in gospodarstva še naprej čim bolj nemoteno delujejo. S (samo)testiranjem naj bi bilo mogoče hitro odkrivanje in nadzor skupkov okužb ali izbruhov v določenih okoljih, s tem pa naj bi se zaščitilo druge pred razširjenim prenosom. Presejalno testiranje naj bi bilo namenjeno zaznavanju posameznikov, ki so okuženi, a še niso razvili simptomov COVID-19. V primeru nekontroliranega prekuževanja naj zdravstveni sistem ne bi zmogel niti oskrbe t. i. COVID-19 bolnikov niti preostalih bolnikov, ki tudi v času COVID-19 potrebujejo zdravstveno oskrbo. Z ukrepi obveznega samotestiranja, prepovedi obiskovanja šole učencem, ki se ne želijo samotestirati, in obveznega nošenja obraznih zaščitnih mask naj bi Vlada sledila ustavno dopustnima ciljema zagotavljanja javnega zdravja (51. člen Ustave) in pravice do izobraževanja (57. člen Ustave). Vlada zavrača navedbe pobudnikov v zvezi z ukrepom samotestiranja. Opozarja na število na ta način odkritih okužb. Zavrača tudi navedbe pobudnikov glede ukrepa obvezne uporabe obraznih zaščitnih mask. Navaja, da ukrepa samotestiranja in nošenja zaščitnih mask omogočata odprtost šol. Vlada meni, da imata izpodbijana ukrepa ustrezno zakonsko podlago. V zvezi z navedbami pobudnikov o nedostopnosti do informacij javnega značaja Vlada pojasnjuje, da Ministrstvo za zdravje zahtevo odstopi v reševanje organu, ki razpolaga z informacijami, ali pa prosilcu pojasni, da z informacijami ne razpolaga. Vlada zavrača tudi očitke pobudnikov o kršitvi 19. člena KOP. Kot sklepno Vlada utemeljuje, zakaj niso utemeljeni očitki pobudnikov o neskladju izpodbijane ureditve s posameznimi določbami Ustave. Hkrati poudarja, da je pri izbiri ukrepov sledila strokovnim stališčem strokovnjakov v strokovni svetovalni skupini in načelu sorazmernosti iz 2. člena Ustave ter določila le nujno potrebne omejitve za dosego ustavnopravno dopustnega cilja varovanja javnega zdravja. Uporabljeni naj bi bili najmilejši možni ukrepi za preprečitev širjenja virusa, s čimer naj bi se zagotavljalo varovanje zdravja družbe in posameznikov ter uresničevanje pravice do izobraževanja.

3.Pobudniki v vlogi, ki so jo poimenovali dopolnitev in delna vsebinska razširitev pobude in v okviru katere se opredeljujejo tudi do odgovora Vlade, vztrajajo pri vseh dosedanjih navedbah in dokazih o nezakonitosti in protiustavnosti izpodbijane ureditve. Navajajo tudi, da se pristojni organi oziroma institucije do sedaj niso še niti enkrat samkrat opredelili do strokovnih in znanstvenih virov, dokazov in dognanj, na katere so se sklicevali pobudniki. Pobudniki menijo, da za preprečitev sleherne okužbe ni potrebno nič drugega kot resno ukvarjanje z vitaminom D3. Navajajo tudi, da je treba upoštevati profilakso in zgodnje zdravljenje COVID-19. Kritizirajo tudi postopanje Ustavnega sodišča v zadevah v zvezi s COVID-19 ukrepi.

B.

4.Pobudniki izpodbijajo Odlok/174. Ne da bi se podrobneje ukvarjalo z vprašanjem, na katere določbe tega predpisa se nanaša pobuda, Ustavno sodišče ugotavlja, da pobudniki gotovo nasprotujejo ukrepu obveznega samotestiranja učencev v šoli, pogoju PCT, kolikor se nanaša na starše, ki vstopajo v šolo, in pa ukrepu obvezne uporabe zaščitnih mask, kolikor se nanaša na učence v šoli in starše, ki vstopajo v šolo. Kolikor pa pobudniki izpodbijajo tudi ukrep prepovedi zbiranja v šoli tistih učencev, ki odklonijo izvajanje samotestiranja v šoli, pa Ustavno sodišče pobudnikom pojasnjuje, da vse, kar je v zvezi z Odlokom/174 navedeno v nadaljevanju, velja tudi za morebiten ta del pobude.

5.Odlok/174 je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati.[1] Če predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem preneha veljati, Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti in nezakonitosti. Gre za obstoj t. i. pravovarstvene potrebe za presojo ne več veljavnega predpisa. Takšne pravovarstvene potrebe pobudniki ne morejo izkazati. Škodljivih posledic, ki so jim morebiti nastale na podlagi zgoraj navedenih ukrepov, namreč že po naravi stvari ne bi bilo več mogoče odpraviti.

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče, ne da bi pobudnike pozivalo, naj izkažejo obstoj pravovarstvene potrebe, pobudo glede Odloka/174 zavrglo iz navedenega razloga. Ob tem pa se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali bi bilo (vsem) pobudnikom sploh mogoče priznati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo za presojo (vseh) izpodbijanih ukrepov). Prav tako se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so sploh izpolnjene vse druge procesne predpostavke za vložitev pobude.

7.Ustavno sodišče pobudnikom še pojasnjuje, da bi bilo treba, kolikor se njihova pobuda morda nanaša tudi na Okrožnico MIZŠ, pobudo tudi v tem delu zavreči. Okrožnica MIZŠ namreč ni predpis in Ustavno sodišče za njeno presojo ni pristojno. Na podlagi 160. člena Ustave in 21. člena ZUstS je namreč Ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov med drugim pristojno odločati o ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustavno sodišče je že večkrat ocenjevalo, ali je treba izpodbijani akt šteti za predpis in pod kakšnimi pogoji. V primeru, ko tak akt ni zakon, so za oceno ključni materialni kriteriji. Pri tem iz več odločitev Ustavnega sodišča izhaja, da je, ne glede na (ne)izpolnjevanje formalnih pogojev, treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, oziroma ki vsebuje pravila, ki navzven povzročajo pravne učinke (t. i. eksterno delovanje). Okrožnica MIZŠ pa navedenih pogojev ne izpolnjuje. Izpodbijana okrožnica pomeni zgolj dopis, v katerem upravni organ zavodom iz svoje pristojnosti pojasnjuje in povzema vsebino Odloka/174 ter na ta način podaja pravno neobvezujočo razlago predpisa. Navedeno pomeni, da se s tem aktom za posameznike ne določajo oziroma ne morejo na pravno obvezujoč način določati pravice in obveznosti, ki ne izhajajo že iz Odloka/174 oziroma kakšnega drugega predpisa. Zato ta akt ni predpis.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej 15. člen Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 22/22, 29/22, 37/22, 51/22 in 61/22). Na njegovi podlagi je Odlok/174 prenehal veljati 21. 2. 2022.

[2]Prim. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-36/10 z dne 7. 10. 2010, št. U-I-42/11 z dne 17. 3. 2011, št. U-I-268/11 z dne 10. 4. 2012, št. U-I-110/95 z dne 26. 11. 1998 (OdlUS VII, 210), št. U-I-409/18, U-I-412/18, U-I-413/17, U-I-414/18, U-I-417/18, U-I-419/18 z dne 12. 7. 2018 in št. U-I-6/16 z dne 27. 5. 2020 ter odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-40/96 z dne 3. 4. 1997 (Uradni list RS, št. 24/97, in OdlUS VI, 46), 3. točka obrazložitve, št. U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998 (Uradni list RS, št. 56/98, in OdlUS VII, 145), 3. točka obrazložitve, št. U-I-291/02 z dne 12. 12. 2002 (Uradni list RS, št. 3/03 in 6/03 – popr., in OdlUS XI, 254), 5. točka obrazložitve, št. U-I-126/05 z dne 19. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 112/06, in OdlUS XV, 73), 4. točka obrazložitve, št. U-I-170/16 z dne 6. 6. 2018 (Uradni list RS, št. 43/18, in OdlUS XXIII, 9), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-445/20 z dne 3. 12. 2020 (Uradni list RS, št. 179/20), 13. točka obrazložitve.