Jedro

Pritožnici je bilo sicer tako 1. kot 2.10.2008 puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendar pa opozorila v obvestilih niso bila v skladu z noveliranim 142. členom ZPP, prav tako pa vročevalec po izteku 15-dnevnega roka pisanja ni pustil v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku, pač pa je bilo pismo vrnjeno sodišču.

Izrek

Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

Pritožba zoper sklep z dne 29.4.2010 (red. št. 26) se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: (1.) Okrajno sodišče v Kamniku je z zamudno sodbo z dne 30.11.2009 odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožečima strankama 2.100,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.7.2008 dalje do plačila.

(2.) S sklepom z dne 29.4.2010 je zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila tožena stranka.

(3.) Zoper obe odločitvi vlaga pritožbo tožena stranka.

(4.) V pritožbi zoper zamudno sodbo navaja, da so trditve tožeče stranke neresnične, nikdar ni podpisala nikakršnih dogovorov s tožečima strankama v zvezi z vozilom. Pisma z dne 2.10.2008 ni prejela, prav tako ni prejela obvestila v poštni nabiralnik. Tega dne je bila operirana na ginekološki kliniki in je tam okrevala še 10 dni po operaciji.

(5.) V pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa pritožnica navaja, da je na pravnem področju laik. Pošiljka se je vrnila na sodišče neodprta, v nabiralniku pa vročilnice ni bilo. Po 15.10.2008 se je ponovno zdravila. Prilaga dokazila.

(6.) Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

(7.) Pritožba zoper sklep ni utemeljena, pritožba zoper sodbo pa je utemeljena.

Glede pritožbe zoper sklep (8.) Iz podatkov spisa je razvidno, da je pritožnica 15.1.2010 predlagala vrnitev v prejšnje stanje in sicer zaradi zamude roka za odgovor na tožbo. Predloga ni obrazložila, niti ni skupaj s predlogom vložila odgovora na tožbo. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je po 117. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) potrebno predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti najkasneje v šestih mesecih od dneva zamude, poleg tega pa mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.

(9.) Predlog je prepozen, ker ga je toženka vložila po poteku zgoraj navedenega šest mesečnega prekluzivnega roka. Ta rok je začel teči na dan, ko je toženka prišla v zamudo (1), to je 18.1.2008, iztekel pa se je 18.5.2009. Sodišče prve stopnje ga je v skladu s 1. odstavkom 120. člena zato pravilno zavrglo.

(10.) Ker pritožnica predlogu tudi ni priložila odgovora na tožbo, je predlog iz tega razloga tudi nedopusten, kar posledično pomeni (dodaten) razlog za zavrženje predloga.

(11.) Na pravilnost odločitve o zavrženju predloga, dejstva, ki jih pritožnica navaja v pritožbi, in se nanašajo na njeno zdravljenje in smiselno tudi na pravilnost vročitve tožbe v odgovor, ne morejo vplivati. Morebitna nepravilna vročitev tako ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to (lahko) pritožbeni razlog, pri zamudni sodbi pa kršitev, ki se upošteva po uradni dolžnosti v okviru presoje pogojev za izdajo zamudne sodbe (7. točka 2. odst. 339. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sodbo (12.) Izpodbijano zamudno sodbo je pritožbeno sodišče preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP.

(13.) 1. odstavek 318. člena določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče lahko izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo. Poleg pogoja, (1.) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; (2.) da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost zahtevka in (3.) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, mora biti po 1. točki 1. odstavka 318. člena ZPP toženi stranki tožba tudi pravilno vročena v odgovor.

(14.) Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je bila tožba in dopolnitev tožbe vročena v odgovor toženi stranki v skladu s 141. členom ZPP in sicer 2.10.2008, toženka pa v zakonskem roku na tožbo in odgovorila.

(15.) Pritožbeno sodišče glede na trditev pritožnice, da sodnega pisanja ni prejela, niti ni dobila obvestila v poštni nabiralnik ter po uradni dolžnosti, ugotavlja, da vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilna, pri čemer pa je do nepravilnosti prišlo zaradi neupoštevanja spremenjenih določb o vročanju, ki jih je uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), ki je stopil v veljavo 1.10.2008. Odredba za vročitev v tej pravdni zadevi, je bila dana 29.9.2008, torej še pred uveljavitvijo novele, vročanje pa se je opravljalo 1. in 2.10.2008, torej že po njeni uveljavitvi in bi jo bilo zato potrebno upoštevati. Po noveliranem 142. členu ZPP se tožba vroča osebno stranki. Če vročitev po 140. členu ZPP (vročitev sodnega pisanja osebno naslovniku ali vročitev kateremu od odraslih članov gospodinjstva oz. na delovnem mestu) ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oz. na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev se v tem primeru šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pisanja ne dvigne v 15. dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če predalčnika nima ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

(16.) V konkretnem primeru je bilo, kot je razvidno iz podatkov spisa, pritožnici sicer tako 1. kot 2.10.2008 puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendar pa opozorila v obvestilih niso bila v skladu z noveliranim 142. členom ZPP, prav tako pa, kar je v tej zadevi tudi bistveno, vročevalec po izteku 15-dnevnega roka, pisanja ni pustil v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku, pač pa je bilo pismo vrnjeno sodišču. (17.) Ker glede na navedeno pogoj iz 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, ki je določen za izdajo zamudne sodbe, ni bil izpolnjen, je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kar terja razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v nov postopek (1. odst. 354. člena ZPP). Gre namreč za kršitev, ki jo glede na njeno naravo, upoštevajoč tudi z Ustavo RS zajamčeno pravico strank do pritožbe, pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V tej zadevi bo, ko bo opravljena pravilna vročitev tožbe v odgovor, potrebno najverjetneje odločiti na podlagi izvedenega dokaznega postopka, kar pomeni ugotavljanje celotnega dejanskega stanja, takšne dejanske ugotovitve pa je možno izpodbijati zgolj s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje.

(18.) Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku torej tožbo in njeno dopolnitev moralo najprej vročiti toženi stranki v odgovor, nato pa, če bo tožena stranka na tožbo odgovorila, o zahtevku meritorno odločiti po opravljeni glavni obravnavi, sicer pa znova presoditi pogoje za izdajo zamudne sodbe.

(19.) Izrek o stroških je odpadel, ker tožena stranka stroškov ni priglasila.

(1) Zamuda je nastopila po izteku 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo, to je, upoštevajoč dan, ki ga kot dan vročitve upošteva sodišče prve stopnje (17.10.2008) , 18.11.2008.