6. 4. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Simona Marinija, Križevci pri Ljutomeru, ki ga zastopa Odvetniška družba Ternik, Bučar, o. p., d. o. o., Radlje ob Dravi, na seji 6. aprila 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 393/2020 z dne 7. 10. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. St 1117/2020 z dne 24. 7. 2020 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik kot družbenik stečajne dolžnice z ustavno pritožbo izpodbija odločitev sodišč o začetku stečajnega postopka na podlagi neizpodbitne domneve o trajnejši nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo 10/15 – popr. in 27/16 – v nadaljevanju ZFPPIPP), pri čemer stečajna dolžnica ni vložila zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Zatrjuje kršitev 22., 23., 25. in 33. člena Ustave. Pritožbeno sodišče naj ne bi upoštevalo in ustrezno ovrednotilo njegovega sklicevanja na epidemijo v povezavi z izkazanim plačilom (na podlagi izvršbe), ki naj ne bi bilo izvršeno več kot dva meseca pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.

2.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo izpodbija tudi Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ker med ukrepi na področju insolventnosti ni uredil ali omejil možnosti vložitve predlogov za začetek stečajnega postopka s strani države in tudi ni posebej uredil položaja dolžnikov, katerih poslovanje med epidemijo ni bilo prepovedano. Za ugodnejši položaj subjektov, pri katerih je insolventnost posledica epidemije v smislu prepovedi ali bistvene omejitve poslovanja, naj ne bi bilo razumnega razloga. Pobudnik opozarja, da ZFPPIPP ne vsebuje določb o zadržanju teka rokov v primeru višje sile (npr. epidemije) in ne predvideva posebnega obvestila dolžniku v primeru vložitve upniškega predloga za začetek stečajnega postopka. Po mnenju pobudnika gre za protiustavne pravne praznine, ki naj bi bile v nasprotju z 2. členom (načelo zaupanja v pravo), 14., 22., 23. in 33. členom Ustave ter 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS, XVI, 79). Pobudnik ni izkazal, da je očitek neskladnosti zakonske ureditve uveljavljal v postopku s pritožbo, kar sicer sedaj uveljavlja v pobudi. To pomeni, da v materialnem smislu ni izčrpal pravnega sredstva, ki mu je bilo na voljo za varstvo njegovih ustavnih pravic, in da ustavna pritožba, s katero utemeljuje svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti, v tem delu ni dopustna. Pobudnik zato kljub vloženi ustavni pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter petega odstavka 46. člena v zvezi s tretjo alinejo tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik