Jedro

ZNP ne določa, koga bremenijo stroški postopka v primeru umika predloga. Ker gre pri umiku predloga in umiku tožbe za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabljiv 158. člen ZPP, v skladu s katerim stranka v primeru ustavitve postopka zaradi umika predloga krije vse stroške postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep: - v tč. I izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: „Skupne stroške v višini 616,93 EUR krijejo nasprotni udeleženci sami .“ - v tč. III izreka pa tako, da se pravilno glasi: „Skupne stroške v višini 480,26 EUR pa solastniki krijejo v sorazmerju z velikostjo svojih deležev, tako, da je dolžna druga predlagateljica A. A. tretji predlagateljici E. M. povrniti 14,69 EUR, nasprotni udeleženci E. P., B. B., C. C. in V. P. K. pa E. M. vsak 28,77 EUR, da je dolžna druga predlagateljica A. A. prvi predlagateljici D. F. povrniti 7,61 EUR, nasprotni udeleženci E. P., B. B., C. C. in V. P. K. pa prvi predlagateljici D. F. vsak 15,99 EUR, ter da je dolžna druga predlagateljica A. A. vsakemu izmed nasprotnih udeležencev E. P., B. B., C. C. in V. P. K. povrniti znesek 1,51 EUR, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da nasprotni udeleženci sami krijejo skupne stroške v znesku 658,71 EUR in 1.608,61 EUR. Pri tem je posebej navedlo, katere stroške so nasprotni udeleženci sami založili (658,71 EUR, I. točka izreka) in stroške, ki jih je na podlagi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zanje založilo sodišče ter glede katerih bi lahko na podlagi prvega odstavka 49. člena ZBPP nastopila obveznost njihove povrnitve (1.608,61 EUR, II. točka izreka). Glede skupnih stroškov v višini 419,92 EUR pa je odločilo, da jih solastniki krijejo v sorazmerju z velikostjo svojih deležev, tako, da je druga predlagateljica A. A. dolžna tretji predlagateljici E. M. povrniti 14,69 EUR, nasprotni udeleženci pa vsak po 34,80 EUR, ter da je druga predlagateljica A. A. dolžna prvi predlagateljici D. F. povrniti 7,61 EUR, nasprotni udeleženci pa vsak po 17,50 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujejo nasprotni udeleženci. Navajajo, da zaradi njihovega umika predloga za delitev solastnega premoženja ni prišlo do ustavitve celotnega postopka, temveč se je postopek nadaljeval glede nepremičnin parc. št. 685/2, 682/0 in 678/3, vse k. o. ... Stroški, ki so se nanašali na nepremičnine, glede katerih se je postopek nadaljeval, predstavljajo skupne stroške udeležencev, saj so predlagateljice s prevzemom nepravdnega postopka pristale, da bodo trpele sorazmeren del stroškov postopka. Poleg tega so predlagateljice imele neposredno korist tudi od prodaje nepremičnin parc. št. 291 in 467, k. o. ..., zato naj nosijo sorazmeren del vseh stroškov iz I. in II. tč. izreka sklepa. Sodišče ni upoštevalo vseh v postopku nastalih stroškov, saj bi moralo upoštevati tudi izvedenino v znesku 350,41 EUR po sklepu N 79/2001 z dne 9. 7. 2002, nujen strošek 150,00 EUR v zadevi Dn 507/2009 za izbris hipoteke v vl. 394, k. o. ..., nujen strošek 49,26 EUR v zadevi Dn 1246/2008 za vknjižbo služnostne pravice na parc. št. 468, nujen strošek 16,52 EUR za overitev podpisa v zvezi z ureditvijo služnostne pravice za solastnino, plačilo 50,49 EUR po sklepu III Cp 801/2002 z dne 27. 3. 2002 ter plačilo nujnega stroška za ohranitev vrednosti solastne hiše 210,40 EUR z dne 12. 1. 2002. Sodišče naj odloči tudi o teh stroških. Poudarjajo, da je sodišče nasprotnim udeležencem naložilo v plačilo vse stroške za čas postopka od leta 2001 do 2012, pa tudi nejasne in neznane preostale skupne stroške. Glede stroška izvedenine za osebni avto ... pa navajajo, da je avto propadel. 3. Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljicam, ki nanjo niso odgovorile.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) glede stroškov v postopku delitve stvari v solastnini določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške (35. člen ZNP), medtem ko skupne stroške trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev (126. člen ZNP). ZNP ne določa, koga bremenijo stroški postopka v primeru umika predloga. Ker gre pri umiku predloga in umiku tožbe za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabljiv 158. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v skladu s katerim stranka v primeru ustavitve postopka zaradi umika predloga krije vse stroške postopka. Če nasprotni udeleženec glede določenih stvari predlaga nadaljevanje postopka in se torej postopek v tem delu ne ustavi, je potrebno glede stroškov, nastalih z izvajanjem dokazov v predhodnem postopku, skrbno presoditi, ali so bili izvedeni dokazi potrebni za meritorno odločitev po predlogu nasprotnega udeleženca. V primeru, da so pred umikom predloga izvedeni dokazi prispevali k vsebinski odločitvi, so stroški izvedbe teh dokazov skupni stroški in bremenijo solastnike v sorazmerju z njihovimi solastninskimi deleži. Če pa dokazi, izvedeni pred umikom predloga, v nadaljevanju postopka za meritorno odločitev po predlogu nasprotnega udeleženca niso bili potrebni, bremenijo stroški njihove izvedbe po pravilu 158. člena ZPP stranko, ki je predlog umaknila.

6. Nasprotni udeleženci so v letu 2001 podali predlog za delitev stvari v solastnini, in sicer nepremičnin parc. št. 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ..., ki v naravi predstavljajo zidanico z vinogradom in travnikom, nadalje nepremičnin parc. št. 291 in 467, obe k. o. ..., ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo skupaj z garažo, manjšim hlevom in kozolcem ter osebnega vozila ..., letnik 1997. Predlagana je bila delitev v naravi na način, da bi se nepremičnine parc. št. 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ..., dodelile v last nasprotnim udeležencem, nepremičnini parc. št. 291 in 467, obe k. o. ..., pa predlagateljicam, pri čemer bi se razlike v vrednosti nepremičnin poračunale v denarju, medtem ko naj bi se vozilo dodelilo v izključno last nasprotni udeleženki V. P., ki bi preostalim solastnikom izplačala vrednost njihovih deležev. Sodišče prve stopnje je tako s pomočjo izvedencev ugotavljalo vrednost osebnega vozila in obeh sklopov nepremičnin. V izpodbijanem sklepu je nato odločilo, da nasprotni udeleženci sami krijejo sodno takso in stroške izdelave izvedenskih mnenj, pri čemer je upoštevalo, da so nasprotni udeleženci plačali sodno takso in založili stroške za izdelavo izvedenskega mnenja G. G. (I. točka izreka), preostali stroški pa so bili založeni iz sredstev sodišč (II. točka izreka) in bi tako lahko v skladu z določili prvega odstavka 49. člena ZBPP nastopila obveznost njihove povrnitve.

7. Ker je bil zaradi umika predloga nepravdni postopek ustavljen glede vozila in nepremičnin parc. št. 291 in 467, obe k. o. ..., je sodišče stroške, ki so bili vezani na ugotavljanje njihove vrednosti, na podlagi smiselne uporabe 158. člena ZPP, utemeljeno naložilo v plačilo nasprotnim udeležencem. Na odločitev ne more vplivati dejstvo, da je avtomobil … v vmesnem času propadel in da so imele od prodaje nepremičnin parc. št. 291 in 467, obe k. o. ..., korist tudi predlagateljice, saj so bile nepremičnine očitno prodane zunaj tega nepravdnega postopka.

8. Glede stroškov, ki so nastali z ugotavljanjem vrednosti nepremičnin parc. št. 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ..., je sodišče prve stopnje ravno tako pravilno presodilo, da v celoti bremenijo nasprotne udeležence. Četudi se je postopek delitve solastnine glede teh nepremičnin nadaljeval, to ne pomeni, da stroški, vezani na ugotavljanje njihove vrednosti, avtomatično bremenijo vse solastnike. Vse solastnike bi namreč bremenili le v primeru, če bi bile cenitve izvedencev v nadaljevanju postopka potrebne za sprejem vsebinske odločitve. V obravnavani zadevi temu ni bilo tako. Po prvotnem (umaknjenem) predlogu naj bi si solastniki nepremičnine razdelili po sklopih, zaradi česar je sodišče s pomočjo izvedencev ugotavljalo na eni strani vrednost nepremičnin parc. št. 291 in 467, obe k. o. ..., ki naj bi šle predlagateljicam, ter na drugi nepremičnin parc. št. 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ..., ki naj bi se dodelile nasprotnim udeležencem. Po umiku predloga za razdelitev solastnine so takratne nasprotne udeleženke, sedaj predlagateljice, podale predlog za nadaljevanje postopka zgolj glede nepremičnin parc. št. 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ... Sodišče prve stopnje je glede na spremembo predloga moralo presoditi, ali je navedene tri parcele mogoče razdeliti v naravi, na kar v predhodnem postopku izvedenci niso odgovorili, saj je bil tedaj predlagan drugačen način razdelitve. Ker je bil odgovor izvedencev negativen, je sodišče odločilo, da se nepremičnine razdelijo s civilno delitvijo. K takšni odločitvi ugotovljena vrednost nepremičnin v postopku po prvotnem predlogu ni v ničemer pripomogla, zato stroški izdelave izvedenskih mnenj o vrednosti teh nepremičnin, v skladu z 158. členom ZPP, upravičeno bremenijo izključno nasprotne udeležence.

9. Neutemeljena je pritožbena graja, da bi sodišče pri odmeri stroškov moralo upoštevati nujne stroške, vezane na obravnavane nepremičnine, ki so nastali zunaj tega postopka. Stroškovni zahtevek se lahko uveljavlja samo v postopku, v katerem so stroški nastali v smislu 35. člena ZNP. Stroški, izpostavljeni v pritožbi, niso nastali v tem postopku delitve solastne stvari, zato jih sodišče prve stopnje pri odločitvi upravičeno ni upoštevalo. Tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje spregledalo izplačilo nagrade izvedencu G. G. po sklepu z dne 9. 7. 2002 v višini 85.000,00 SIT oz. 350,41 EUR, ni utemeljena. Z navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče izvedencu odmerilo nagrado v znesku 76.500,00 SIT, pripadajoč davek v višini 13.500,00 SIT, nato pa zneska nepravilno seštelo in navedlo, da izvedenina in davek skupno znašata 85.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zgolj upoštevalo, da pravilen seštevek izvedenine in davka po sklepu z dne 9. 7. 2002 znaša 90.000,00 SIT, kolikor je bilo izvedencu tudi dejansko izplačano. Odločitev o tem strošku je vsebovana v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.

10. Utemeljeno pa pritožniki opozarjajo, da bi morale predlagateljice trpeti sorazmeren del sodne takse, saj je odmerjena sodna taksa vključevala tudi takso za delitev nepremičnin parc. št. 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ... V skladu s sodno prakso namreč sodna taksa predstavlja skupen strošek, ki se med solastnike deli v sorazmerju z njihovimi deleži. V tej zadevi je bila nasprotnim udeležencem za njihov predlog razdelitve solastnine odmerjena sodna taksa v skupni višini 72.300,00 SIT oz. 301,70 EUR, ki vključuje tudi takso za postopek delitve solastnih nepremičnin parc. št. 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ..., glede katerih se je postopek po umiku predloga nadaljeval. Upoštevaje, da vrednost nepremičnin 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ..., znaša približno 20 % skupne vrednosti vseh nepremičnin in premičnin po prvotnem predlogu nasprotnih udeležencev za razdelitev solastnine, na te nepremičnine odpade 20 % že plačane sodne takse 301,70 EUR, kar znaša 14.460,00 SIT oz. 60,34 EUR. Znesek 60,34 EUR tako predstavlja skupni strošek, ki se med solastnike nepremičnin razdeli skladno z njihovimi solastniškimi deleži. Upoštevaje velikost solastniških deležev predlagateljic in nasprotnih udeležencev na nepremičninah parc. št. 685/2, 682, 678/3, vse k. o. ...(1), mora tako vsak nasprotni udeleženec sam kriti sodno takso v višini 6,03 EUR(2), medtem ko mora E. M. nasprotnim udeležencem povrniti 24,14 EUR(3) (vsakemu nasprotnemu udeležencu 6,03 EUR), D. F. in A. A. pa vsaka po 6,03 EUR(4) (vsakemu nasprotnemu udeležencu 1,51 EUR).

11. Sodišče druge stopnje je tako pritožbi nasprotnih udeležencev delno ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP v I. točki izreka spremenilo tako, da se skupni stroški, ki jih nosijo nasprotni udeleženci sami, znižajo za 14.460,00 SIT oz. 60,34 EUR, na 147.840,00 SIT oz. 616,93 EUR, medtem ko se III. točka izreka spremeni tako, da se skupni stroški, ki se med solastnike razdelijo skladno z njihovimi solastniškimi deleži, povečajo za znesek sodne takse v višini 14.460,00 SIT oz. 60,34 EUR, na 480,26 EUR. Po pobotanju se tako znesek, ki ga je vsak nasprotni udeleženec dolžan povrniti E. M., zniža za 6,03 EUR, torej z 34,7998 EUR na 28,77 EUR; znesek, ki ga je vsak nasprotni udeleženec dolžan povrniti D. F., zniža za 1,51 EUR, torej z 17,5042 EUR na 15,99 EUR; dodatno pa je A. A. dolžna vsakemu nasprotnemu udeležencu povrniti znesek 1,51 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

12. V preostalem delu je sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Na parc. št. 682/0 (v naravi travnik z gospodarskim poslopjem ter zidanica) in parc. št. 685/2 (v naravi vinograd), obe k. o. ..., znaša solastniški delež tretje predlagateljice E. M. 2/5, delež prve predlagateljice, druge predlagateljice in vsakega izmed nasprotnih udeležencev pa 1/10; za parc. št. 678/3, k. o. ... (kmetijsko zemljišče) pa znaša solastniški delež prve in druge predlagateljice ter vsakega izmed nasprotnih udeležencev 1/6. Op. št. (2): T.j. 1/10 sodne takse v višini 60,34 EUR.

Op. št. (3): T.j. 2/5 sodne takse v višini 60,34 EUR.

Op. št. (4): T.j. 1/10 sodne takse v višini 60,34 EUR.