Jedro

Za spore, ko se nanašajo na preživnino, je pri določanju odvetniških stroškov potrebno uporabiti posebno določilo odvetniške tarife, ki določa kot vrednost spora 60 točk (tar. št. 14/2 tč.g).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v izreku o pravdnih stroških tako spremeni, da ti stroški znašajo 10.900,00 SIT (in ne 23.500,00 SIT).

V ostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba v nespremenjenem delu potrdi.

Tožena stranka trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in znižalo preživnino, ki jo je tožnik dolžan plačevati za svojo ml. hčerko toženko, pri čemer je zadnji znesek po valorizaciji preživnin znašal 18.408,60 SIT mesečno, na znesek 8.000,00 SIT mesečno od 1.4.1993 dalje. Obenem je naložilo toženki, da povrne tožniku pravdne stroške v znesku 23.500,00 SIT.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP. Navaja, da tožnik ni prispeval nobene preživnine za otroka, niti tedaj, ko je po razvezi on upravljal z lokalom K. Svoje dohodke in premoženje tožnik skriva pod imenom svoje izvenzakonske partnerice L. Š. Dejansko upravlja in vodi lokal M. tožnik. Zdravstveno stanje se mu je popravilo. Kupil je avto Opel Frontiera in ga registriral na ime svoje sestre. Tožnikove drugačne trditve je sodišče prve stopnje nekritično sprejelo. Ni jasno, od kod sodišču podatki o dobri obiskanosti lokalov toženkine matere in njenega izvenzakonskega partnerja. Stroški za otroka pa so višji kot 16.000,00 SIT mesečno. Tožnik je zadržal kupnino za prodano skupno premoženje, kot tudi skupne prihranke. Toženka pa se tudi ne strinja z odločitvijo o pravdnih stroških, saj so previsoko odmerjeni. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je delno utemeljena in sicer le glede pravdnih stroškov.

V čem naj bi sodišče prve stopnje zagarešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pritožba ne pove. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z določilom čl. 365/2 v zvezi s čl. 354/2 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno sodišče ni našlo nobenih procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ta pritožbeni razlog torej ni utemeljen.

Dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Da je prišlo do spremenjenih razmer in zato do možnosti odločanja o novem preživninskem znesku, priznava tudi tožena stranka, vendar pa soglaša le z znižanjem preživnine na 15.000,00 SIT (list. 7). Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze pravilno ocenilo. Tožnik je bolan, je v bolniškem staležu in prejema le nadomestilo osebnega dogodka, nazadnje v znesku 15.937,00 SIT. Glede na to in ker nima nobenih drugih virov zaslužka, je preživnina v znesku 18.408,60 SIT nedvomno previsoka. Že s to sodbo določena znižana preživnina v znesku 8.000,00 SIT presega eno polovico tožnikovega nadomestila osebnega dohodka. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima otrokova mati ugodnejše premoženjske prilike, saj vodi dobro obiskan lokal (izpovedba otrokove matere L. P. na listu 9) in sicer K. bar v Radovljici, katerega dohodke v celoti pobere sama, čeprav sta s tožnikom solastnika tega lokala in je to med njima nesporno. Že med postopkom navajane in v pritožbi ponovljene trditve tožene stranke o avtomobilih, ki da jih ima tožnik in celo lastnem lokalu pa so ostale v celoti nedokazane. Za odločanje o višini preživnine tudi ne morejo biti pomembni solastniški spori med obema bivšima zakoncema, ki se razrešujejo v posebni pravdi.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (čl. 132 in ostali ZZZDR) ter je ob upoštevanju vseh okoliščin, ki vplivajo na ponovno odmero preživnine, v zadevi pravilno odločilo. Pritožba glede glavne stvari torej ni utemeljena.

Utemeljeno pa se pritožuje tožena stranka proti izreku o pravdnih stroških, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo po vloženem stroškovniku v znesku 23.500,00 SIT. Pri tem pa tega stroškovnika ni kritično ocenilo. Pooblaščenec tožeče stranke je prijavil kot nagrado za tožbo 200 točk in 50 % od tega, to je 100 točk za udeležbo na glavni obravnavi. Pri tem pa mu glede na določilo tarifne številke 14 točka 2g pripada za tožbo le, ker gre za zakonito preživljanje, 60 točk, za udeležbo na glavni obravnavi pa 50 % od tega, to je 30 točk, skupno 90 točk, k temu pa še prijavljenih 5 točk za poročilo stranki.

95 točk ob upoštevanju vrednosti točke 60 SIT pa znese 5.700,00 SIT.

K temu je treba prišteti še takso za tožbo in sodbo v znesku 5.200,00 SIT kar skupno znese 10.900,00 SIT. Na ta znesek je pritožbeno sodišče znižalo pravdne stroške, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki.

Tožena stranka trpi sama stroške svoje pritožbe, ker z njo glede odločitve o glavni stvari ni uspela (čl. 166 in 154 ZPP).