Jedro

Ker se za vožnjo kolesa ne zahteva vozniško dovoljenje, storilec pa je prekršek storil s kolesom, prekrškovni organ ni imel podlage za izrek kazenskih točk, kar predstavlja kršitev materialnega prava.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog Prometne policije Slovenj Gradec spremeni tako, da se storilcu ne izreče stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.

II. Ugotovi se, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu s sodbo EPDV 20/2009 z dne 15.4.2009 prekršilo 202.a člen v zvezi s 199. členom Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A. 1. Prometna policija Slovenj Gradec (v nadaljevanju prekrškovni organ) je storilcu izdala plačilni nalog zaradi prekrškov po trinajstem odstavku 103. člena in po c) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izrekla enotno globo 650 EUR in stransko kazen devet kazenskih točk. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je dne 25.2.2009 po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje, da je storilec prekrška v skupni evidenci o številu izrečenih kazenskih točk dosegel devet kazenskih točk, s sklepom EPVD 20/2009 z dne 15.4.2009 odločilo, da se mu prenehanje veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja ne izreče. 2. Zoper zgoraj navedena plačilni nalog in sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 22. člena ZP-1 v povezavi z določbo petega odstavka 130. člena ZVCP. Prekrškovni organ je pri izrekanju stranske sankcije kazenskih točk prekoračil svojo pravico po ZP-1 in po ZVCP-1, saj se lahko kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje oziroma osebi, ki ji je vozniško dovoljenje začasno odvzeto. Ker se za vožnjo kolesa ne zahteva vozniško dovoljenje, storilec pa je prekršek storil s kolesom, prekrškovni organi ni imel podlage za izrek kazenskih točk, kar predstavlja kršitev materialnega prava. Tudi v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu zahteva uveljavlja nezakonitost, saj je sodišče odločilo, da se storilcu prenehanje vozniškega dovoljenja ne izreče, čeprav je plačilni nalog prekrškovnega organa postal pravnomočen. V postopku o prenehanju vozniškega dovoljenja se sodišče ne sme spuščati v pravilnost in zakonitost odločb, s katerimi so bile kazenske točke v cestnem prometu izrečene, saj se lahko te odločbe spreminjajo samo na podlagi izrednih pravnih sredstev.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo storilcu, vendar sodnega pisanja ni dvignil. B.

4. Kazenske točke v cestnem prometu se v skladu z 22. členom ZP-1 predpišejo v višini od ene do 18 točk v določenem številu za prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica. Izrečejo se vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Imetniku vozniškega dovoljenja, ki z odločbo prekrškovnega organa doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče. Vozniku začetniku se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

5. Prekrškovni organ je ob ugotovitvi, da storilec prekrška kot kolesar ponoči ni imel luči in odsevnih teles, ter da je preizkus alkoholiziranosti pri njem pokazal 0,54 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zaključil, da je s tem storil prekrške po trinajstem odstavku 103. člena in po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ter mu izreklo enotno globo 650 EUR in devet kazenskih točk. Zahteva ima prav, ko zatrjuje, da je prekrškovni organ s tem, ko je za prekršek storilca (vožnja kolesa pod vplivom alkohola) poleg globe izrekel tudi stransko sankcijo devet kazenskih točk, prekršil določbo predpisa, ki določa prekršek. V skladu z določbo c) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 je mogoče to stransko sankcijo izreči vozniku motornega vozila, storilec pa je bil v prometu udeležen kot kolesar (motorno vozilo je v skladu z ZVCP-1 vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem). Prekrškovni organ je z izrekom kazenskih točk prekoračil pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 156. člena ZP-1), zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijani plačilni nalog spremenilo tako, da se storilcu ne izreče stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.

6. Zahtevi pa je mogoče pritrditi tudi, kolikor uveljavlja kršitev, ki jo je zagrešilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu. Vrhovno sodišče se je že izreklo o tem (odločba IV Ips 28/2009 z dne 19.5.2009), kakšno je postopanje sodišča v posebnem postopku za izrek prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (prvi do četrti odstavek 202.a člena ZP-1). Ta postopek se začne po uradni dolžnosti na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje, da ima določena oseba v skupni evidenci vpisanih toliko kazenskih točk, da je dosegla ali presegla število 18 oziroma 7, če gre za voznika začetnika (četrti odstavek 235. člena ZVCP-1). Ugotovilo je, da se sodišče v tem postopku ni upravičeno spuščati v pravilnost in zakonitost posameznih pravnomočnih odločb, s katerimi so bile kazenske točke izrečene. Navedeno velja ne glede na to, ali gre za odločbo oziroma plačilni nalog, izdan v hitrem postopku prekrškovnega organa, ali za sodbo, izdano v rednem sodnem postopku. S pravnomočnostjo odločbe (199. člen ZP-1) se namreč zagotavlja trdnost na ta način urejenega pravnega razmerja in predstavlja stanje, v katerem je ni več dopustno odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen pod pogoji in v postopku z izrednim pravnim sredstvom (158. člen Ustave). To pomeni, da je sodišče pri odločanju o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila (18 oziroma 7) kazenskih točk, vezano na izrek pravnomočnih odločb, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, ki sestavljajo to vsoto.

7. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje, da je storilec B.B. kot voznik začetnik vozila „B“ kategorije s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Slovenj Gradec dosegel skupno devet kazenskih točk, ugotovilo, da je bil storilec med vožnjo ustavljen kot kolesar, zato za izrek kazenskih točk ni bilo podlage v ZVCP-1, saj se kolesarjem kazenske točke ne izrekajo. Zato je odločilo, da se mu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

8. Ravnanje sodišča ob upoštevanju zgoraj navedenega predstavlja kršitev 202.a člena ZP-1 v zvezi s 199. členom tega zakona o pravnomočnosti odločb. Vrhovno sodišče je zato zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in v skladu z določbo drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugotovilo, da je bila navedena določba prekršena, pri tem pa ni poseglo v izpodbijani pravnomočni sklep, saj je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena v škodo storilca.